vodnikovspomenik00vodn

:
:
:
I
:
:
:
- 26
pokaže, kako se nas pesnik ve tudi višje povzdigniti
v mislih in izrekih.
Na Veršau doli sedi,
Neznan svet se teb odpre;
se zaenja ta pesem, in se kmalo krepko povzdigne
v besedah:
Sklad na skladu se vzdiguje,
Golih verhov kamni zid;
Veni mojster ukazuje:
Prid zidar se les uit.
Za to se berejo pravljice ali basni, prijetno po pesniško
obleene, kakor „Kos in suše«:
Kos prepeva, gnjezdo znaša
Dalje „Sraka in mlade«
Lepi suše gori gre.
Sraka mlade je svarila
Preve blizo hiš greste.
Tudi »Nemški in krajnski konj«;
in še „Petelinka«:
Po tem, e »Plesar«
Nemški konj slovenjmu ree:
Brate, kaj medliš na cest?
Lepo sla ravnala
Ptelinika dva.
Sem v Ljubljan
Dobro poznan,
se še šaljivo glasi, pa „Star pevec« se z zgledom
ebelice dalje spodbuduje k petju:
Ne boj se mi pesem,
Ak si globoko;
Naj beli se glava,
Stopi visoko.
In zares se pesnik kmalo pokaže ves pomlajen,
ko glas svetlega Cesarja tudi Slovence vabi v hrambo
domu in deržave o asu ptujega protenja. Ozre se
pesnik na slavne dela naših oetov v dneh silnega
turškega napadanja, in klie svoje rojake s poslovenjenimi
spevi v serne boje proti ptujemu prevzetniku.
Tako „Pescm Branibovska":
Presvetli Cesar vabi nas
Na domovine bran.
Zopet „MoIitva branibovska«:
Mogoni Bog!
In »Prisega«:
Dalje »Estrajh za vse«
Tvoj dih je stvaril solnca nove.
Pred Bogom smo,
Ki pregleda serca vse.
Ako le e,
Je bil
Estrajh, in bo za vse.
Pa prav narodna je postala »Brambovska dobra volja«
Kar smo mi brambovci.
Nismo ve cagovci.
K tem pesmam se mora pridjati še ena ne natisnjena,
namre »Napitek«;
Pripekal je današnji dan,
Na žejo grede pit;
Sovražnik je podert, je vgnan.
Le berž si ga nalit.
Kar je moža, mi teri ga!
Kaj, vi vsi? Da, mi vsi! Ze velja!
Vender boja tega konec je bil drugaen, kakor si ga
je pesnik, in z njim vred vsak domoljub domišljeval;
velik del slovenske zeriilje je prišel v oblast plujega
mogonika. In kaj se takrat pokaže nad našim pesnikom?
Vidi se, kakor da bi bil ves spremenjen memo
pre^šnega brarabovca, ko se razznani nova pesem
»Ilirija oživljena«
Napoleon ree:
Ilirija,
Ustaja,
vstan!
izdiha:
Kdo klie na dan?
Seje pa pesnik mar zares spremenil?
Ze naslov tiste
pesmi razodeva nar bolj obiilke vnetega rodoljuba,
kteri za dragi svoj narod upa novo duhovo življenje,
ko se mu je obudilo staro ilirsko ime. Ali, e bi kdo
le hotel terditi, da je pesnik preve pozabil brambovske
»Prisege«, bo vender mogel v zadnje le spoznati, da
je samo rodoljubje pesnikovo oko obernilo na posiljenega
gospodovavca. V tem oziru namre ne priujete
same pesmi »Premagova veselica«:
in »Jlirov god«
Cesarja sta ugnala
Hud vojskini krik;
Pobii,
punike,
Puljte marjetice.
Marve so še drugi, do slej nikjer še ne oznanjeni
spevi, ki razodevajo prave notranje misli Vodnikove;
nar pred poslovenjen »Vuk estrajških vojakov 1.1813«:
Estrajec, zavukaj!
Otožnosti no
Že zgine — tvoj orel
Iz spanja posko;
Premišljama dobro
Nameri svoj me,