vodnikovspomenik00vodn

—
?\i#
Cb — 134
Gustel misli na igrae,
Nande se okol ozira
In Henrika — male žabe
Zlodi nebi sam vpokoril.
Berta polne usta — Anke,
Hišne ima in upije
Kakor Mars, ko mu sin Graje *)
V herbet vhitil je pusico.
Kakor de bi b'la brez pamet',
Na besedo ne posluša,
Ampak dirja kakor škrateljc
Sploh Avrora le po hiši.
Sakosortne male cape
Celestinca krog pobira
In si vije pridno fake**),
Al za nauk ni ne mara.
Tak' po mnogoteri sparci
H koncu šolsko leto pride.
Gleda zdaj gospa na klase:
Dobil druzega je Gustel,
Enga ve vueni Nande,
In Henrika še v prijoiiih
(Patre judice) ne najde.
— Bledoline gospodine
Niso šole objiskale. —
Ko de iz Eola mehov
Bi planile svetne sape
Žlahtna zdaj gospa germijo,
Grizejo od jeze žnabli,
Ueniku pa rogove,
Ko jelenove prav take.
Al pa znamnje jim enako
Kralja Mida poslušale***)
V prio poslov vsih molijo. —
Z jezo sežejo po dnarje,
Po goldinarju na mesec,
— Ceno za podplate same —
Plaajo za štiri ure —
Za slovo dobi bedake!
*) Graja ali Greška dežela.
**) Faek ali punca iz cunj.
***) Poslušale ali uscsa.
Kakor de bi z vrelim kropom
Reveža bi kdo poparil.
Se pobit iz pojatina
S strahom rilinsko ukrade,
V sercu pa tako zdihuje:
„Šola ni za siromake
»Ampak za bogate sine,
„Kmeti zvit doma ostane!"
*) Zdušiti ali umreti.
IKevesta«
(Po Vodnikovi meri).
Sim sila vesela.
Bom eno zapela:
Nevesta sim kmal,
Moža bom dobila,
Sim venec nar'dila,
Ki vsaki ga hval".
Sosedova Mila
Se bode jezila.
Ker prosta še bo.
Al naj se le vije
In s solzam' zalije,
Bo vender tako.
Oj, kako veselje,
Dopolnjene želje
So meni enkrat:
Bom ploh zapustila.
Ki sim ga vlaila.
Bom žena in mat'!
Ni tac'ga fantina,
Ko moj'ga Martina,
To reem za res.
Jma lasce rumene,
Pa suknje zelene —
Oj fleten je ves!
Dekleta ve mlade!
Tud" ve ga be rade.
Al jes ga ne dam;
Rajš bi se zdušila*).
Ko njega zgubila.
Tak' rada ga jmani!
fe
R,
cr-^A^rzi
(W
"^r?^-:'