vodnikovspomenik00vodn

— Sine
more obsiati iiobcii (''nsnik, nobena knjiga. Živa
žalostna pria feg^a so bile tadanje »Novice." —
Drugi teaj (leta 1798) nadaljuje, kakor sem
že gori omenil, „Povedanje od slovenskiga
(slovanskiga) jezika«; zraven tega in zunaj politinih
novic nahajamo v njiin marsiktero pomina
vredno drobtinico, tako, na jiriliko, zvemo, da so
.Siškarji kadaj kot dobri godci sloveli; v 2.
listu namre beremo, da se je „2. dan prosenca gosp.
Moiitor, en mojster v muziki, na svoje gosli v
Lublani slišat pustil; naj se vsi .Siškarji proti
njemu skrijijo, de si lih jo dobro vsteržejo."
— V 37. listu 9. dan velikega travna t. 1. beremo
zaetek stavlenja koz na Krajnskem, da so
namre „preteeni teden lublanski ozdravilci pervikrat
zaeli oirokam dobre koze cepiti; ker
je lani dosti otrok za kozami umerlo, zato so letaš
jeli rajši dobre koze zavlekovali. Slišim, de so tudi
nekteri kmetiški pustili svojim otrokam koze cepiti;
vošim, de bi ludje to dobro vižo, koze prestati,
bolj spoznali, katera lolikaj oirokam živlenje perhrani,«
Temu teaju je pridjan tudi „Nauk od
stavljenja koz Vincenca Kern-a«, kterega je
v nemškem jeziku spisal Dr. Kern, v slovenski
jezik pa prav umevno prestavil Vodnik. — Iz 38.
lista zvemo zaetek šole za babice v slovenskem
jeziku v Ljubljani takole: „Svitli Cesar
inu naše krajnske dežele visi gospodje so previdili,
de na kmetih dosti porodnih žen
brez pomoi uinerje,
ker nimajo zaslopnih poniagavk; zator(j so tukaj
v Lublani eno oitno šolo postavili v krajnskim
jeziki za poduenje všegarc na deželi. De pa ložiši
k tim nauki pridejo, ponudio dati takem ženam,
katere oejo v poduenje priditi, za popotnico od
vsake milje IS kraje, lesem inu nazaj, kolikor milj
hoda imajo do Lublanc. Dokler tukaj per naukih
ostanejo, bodo prejemale slelierni dan 10 kraje, za
živež." Ta milodarna naprava za babice je še dandanašnji
v Ljubljani. — Iz 39. lista zvemo, da 16.
dan velikega travna 1798 je bila „ena hiša v Krakovim
pervi s ceglam pokrita; dober izgled za
druge, kaj imajo sluriti!« — 67. list nam pripoveduje
od nogradov na Gorenskem sledee:
„Dolgo
so Gorenci mislili, de ni per njih nobeniga kraja,
kjer bi vino rasti in zoreti otlo. Pred 12 letmi so
jeli trije duhovni gospodje na Gonnskem terte saditi,
poasi vino tlaiti, zdaj ga že sledno leto vsaki
kakor dolensko, kader je z enmalo laškiga mošta
zmešano inu vkup drože izmee. Ti gospodje so
faimošler v Bledi inu dva duhovna per Materi
Božji na Jezeri. Nekidan je bil en vinograd pod
skalo Bledskiga grada, se še dandanašni Vinograd
imenuje, inu obdivjanc terte same rastejo, ker jih
nehe ne obreze. Otroci tukaj drobne jagode zobat
hodio. Per sv. Lucii pod goro so bili vinogradi,
kakor urbar Radolške graišine pria. Pridnost,
skušna inu prebrisana zastopnost vse premorejo;
Gorenci! ker ste z umam obilniši darovani, zakaj
ne skusite vašo sreo, zlasti zavolo sladke vinske
terte?« — V „oznanilu« k 74. listu priporoa Vodnik
„Modrostne bukve stariga testamenta« (naprodaj
per vedovi Ani Raab na starem tergu po 30
kraje), ker so >,v lepim istim slovenskim jeziki
pisane«; preslavlavec teh bukev ne kaže zruirej s
perstam in ne govori enako Kemcam: „ta hlapec je
vzel to sekiro, je šel na to dvoriše inu je te dreva
na te polena razsokal« i. t. d. Vodnik je tedaj
dobro spoznal, da so take pritikline germanizmi;
vendar jiiu tudi sam še ni mogel popolnoma uiti,
kakor se mnogokrat bere v „Novicah« njegovih. —
Tretji teaj rleta 1799) je osnovan kakor
njegova prednika. Zraven nmogoverslnih politinih
novic nam pove, da je leta 1798 v Ljubljani v vsem
skupaj umerlo 524 ljudi, za kozami 24; „Dr. Vincenc
Kern je 61 otrokam koze stavil inu tih ni
nobeden umeri.« — Leta 1799 je bila huda zima
in „po vsi deželi so volkovi silni; blizo hiš pcrhajajo
inu steze nevarne delajo. Na Gorenskem so
prišli v eno vas, inu ker niso ni za požreti dobili,
raztergajo cniga med seboj ter ga sncdo,
de je sama cepina od glave ostala. Pravio: volk
volka nevje; je tedaj udno, de so letos ez svojo
perrojeno lastnost sturili; — al morebit to ni udo!
sej tudi današni dan ena dežela drugo vjeda inu je
lovek loveku volk. Svelovam, ' de naj ludje
zdaj pobijajo inu strelajo le roparske živali, de jim
ne bodo poleti cede tergali; bodo saj enkrat volji
kožuhi dober kup postali.« — V 26. listu tega teaja
piše o Rusih sledee: »Ena nova perkazen je
za nas Krajnce, de so Rusi, naši stari bratje, peršli
nas ne le obiskat, tcmu tudi pred sovražnikam
(Francozam) branit. Pred poldrugi lavžnt letmi
so pervi Slovenci v te naše kraje peršli; oni so
bili od Rusov inu drugih Slovencov roda; od tiga
po 300 do 800 bokalov perdelajo. Vino je dobro pride razloik, zakaj mi 1 chko zastopimo rusovski