vodnikovspomenik00vodn

iiik seje udil, zakaj noe vstali, dokler mu ni nekdo
razložil, da pravijo zgornji Avslrijanci „i m a g«
namesto „ich kann« (kakor se piše), da je tedaj
ondot „i mag nit« še po starem „ich kann (verniag)
nioht«, ne pa „ich \v i 1 1 niclit«, kakor si je
mislil s astnikom vred, vem da, marsikteri bravec.
IV.
Neka Koevarka se je izpovedala: „ich hon
mein Kind in der Kircirn getcdtet.« Izpovednik jo
— 189 -
vpraša, zakaj? Ona: »Beifs gejoket hol.« *) Gospod
ji ree, da zalo ni bilo sila deteta umoriti.
Ona pa, da ni htelo poprej mirovali, „bis sie es
getedtct hal.« Izpovednik, ki se mu je zdelo vendar
malo udno, da bi bile Koevarke tako nesmiljene,
ree ženi, naj malo poaka, gre gospoda
fajmošira vprašal, in zve, „dass sie das Kind nur
gesli 11 1 Iiat« ; „slillen« (dojili, pridajali, pridojili),
se pravi nann-e po koevski »tedten.«
vijo pa tudi: „ich hon gejoken (ali gejijcken)' getedten
Iz slovenske „jokati." Nekteri, ki so dalje od mesta, pra-
—
itd. ;
„tedten", namesto „todten", kakor „heren"
(hercn), namesto „hdren."
O^^t^^