vodnikovspomenik00vodn

- 195
Na dlan mi preljuba prijallica sko',
U mojih solzah so prcžaloslna mo,
Jo bo/.am, poljubljam iz serca ljubo.
Molea me gleda, premilo zvesto.
€ez malo zletela na grobovi križ,
Med šopek pelina, med cveli sporiž,
Kazala sirota, za Mino živim.
Ker ona je meriva, umreti želim.
Uselej na grobi tam Pico dobom,
Prežaloslne pevke na grobi je dom.
Za rajnco deviški so znašali cvet,
Po noi hodila nanj Pica sedet'.
Un dan smo jo najdli, je bila meriva
Pri njeni prijatlici mraz jo kona.
Od Mine loili se, revi ni blo
Ljubezen hvaležnost storila zvesto.
Serce ji ni dalo potrebe utit';
Ljubezen se smerti ne da ukrotil'.
Zakaj mi goree do tic je serce.
Ta zgodba siniice dosti pove.
Beriiekarjev grad.
Pri cerkvi svetega Martina
Je hrib, na kterem je grajšina.
In dalje .Straža hrib sloji.
Iz grada h Straži pot storjena,
Pod zcndjo skrito je zvotljona ;
Gospod Bernekar tu živi.
En dan stoji z gospo v linah.
Okoli gleda po lastinah.
Med tem pomena se tako
Poženik naji cede hrani.
Naprej tam gori pod gorami
Naj' grad in dvorje se dobo.
Na ravnost Ijekaj proti Savi
Polje naj' Bcrnik je v planjavi.
Poglejva proti spodnjem kraj'.
Ker lepi travniki, logovi,
Dobrave, zadaj so z bregovi.
Poglej to so lastine naj'.
e se tje gori spet obernem
Prot žalostni Marii v Ternje ;
V lernji pastirji jo dobil';
Pa kolikorkrat domu jo vzili.
Vsak pot se nazaj preseli
V lernji je vedno dom ji bil.
To udo so ljudje spoznali.
In tamkaj cerkev ji zidali,
Za to ji „v Ternji« dali ime.
Marijo tamkaj poastili.
Skoz nje pomo Boga sprositi,
Vse križem gredo tje ljudje.
Gospa zaela je tožiti
Še faro hojo tam storit
De Šmarten fara ne bo ve.
Bom jaz v Ternje k maš' hodila '.
Ne bodcm tega privolila \
Doma ostanem pa je pre.
Gospod jo z lepo li tolaži
Nikar zato se ne razdraži
Popeti mo po tleh škerlaf,
Ostrešje do Ternja storiti
V dežji se ti ne bo moiti.
Ne bode ee ti blata bat'.
Pa raji hoem zlesti s kao.
Kot faro jmeti tam domao.
O glejte, kaj se zdaj zgodi
Na naglem zemlja se odperla,
Gospo z grajšino je požerla.
Gospa se v kao spremeni.
H studencu tam pri strani Straže
Se vekrat kaa še prikaže
Ukleta iše si pomo
Na vratu kaa kljue nosi.
In ,5rose, rose« vedno prosi
Lovi ga, kdor je mem gredo.
Zakladov lepa vasi varje,
Kdor vidi, trikrat sezi v dnarje
V imeni Božjih treh peršon.
e vekrat tudi bi velela.
Kdor to bi storil, bi ga zmela
Ta dnar bo rešenikov Ion.
En lovec tod enkrat je hodil,
V podzemlji grad ga pot zavodil,
Pri dnarjih vidil je gospo.
Duhovnega je on šel prašat,
Kako je tukaj se obnašat.
Poduil ga je bil tako.
25*