vodnikovspomenik00vodn

nama
'
i
«P«"J«'
vale
j
ondi
|
gostozarašenih
bolj
j
gosto
{ ves,
plazovi
imrnuje
popolni lorliici zopvt v nivninc domii, iz klcrili se
;
- 171 -
visoka Jelovica in hližne Zolpznike poglavitna vira
edino iz nazaj na planine in med gore vraajoega življenja. — Planinski rog ednika se je ravno glasil
dulia izciniijo nar izverstnejši pesniški umotvori.^— skozi vas, klicaje živino na visoke slermine, iskat si
Dva moža iz med velicega števila družili poslavem v med skerbinaini skalovja vsakdanje hrane. —
j
izgled reenega : Prešerna in Vodnika.
Unkraj Podlonka zane gora silno sterma priha-
Kako živo se je pervi v svoji fantazii prestav- jati in pelje naji steza deloma po senožetih, deloma po
Ijal iz zanj ternjapolnega mestnega brupa v tihe in
!
gajih, kterih hladivna senca nama
rajske gorenske kraje, kako se je, kakor v lahkem je bila toliko bolj ljuba, ker so nama že slermi hrib
ohiiku, gibal njegov duh po krotkih valovih blešjn
tud pervi solneni žai-ki privabili gorki snoj na elo.
kcga in bohinskega jezera, kako mu je mogono do- Kolikor bolj pa sva se oddaljevala od stanja ljudi,
nel slap Savice v uho in mu prevzemalo dušo orjaško tolko bolj se nama je odpiral v sinji daljavi široki
skalovje ob njenem slapu — vse tO spriuje nam nje-' ^vet; — kazal pa se je tud v celi naravi e dalje
gov pevski umotvor: „Kersl per Savici«, o kterega
i
planinski znaaj. V Razor (kakor se namre
hvali so moje besede pa le kakor nini prah prot
; proti izhodu obernjena dolinica med golim
mogoni gori. —
in kosmatim Ratitovcam) pridšima, so nama že po
In Vodniku, oetu pevcov slovenskih, je bilo
prepreile pot velike skale in stare klade drena
visokem in lihem Koprivniku še vse preglasno in
prenisko. Tja gor na plešo Veršaca, v neposredno
;
in druge vremenske nevihte v dolino približavo
slarašine slovenskih gora ga je pogostoma
!
gnalo, od kodar se je oziral dalj( daije okrog po
kar vse o zimskem in pomladanskem asu divji
in s tem korake planinarjev, ki tudi ob ojstri
zj,,,, po oglje in rudo sem pridejo, zlo nevarne store,
sinji daljavi. Pregledoval je od tod široki svet, pa
|
Glede nje visokosti ne leži ta dolina še tako
ni mu bilo to v omamljenje duha, ker se hrup pozcmljski
ni do njega razlegal, ampak samotna duša
visoko, da bi dosegla ez meje vegetalnega življenja,
\
in vender se skerijo drevesa tu že v nisko germije
se je vsled stermeega obudovanja Stvarnikove vsej
konc doline pa nehajo clo taisti, ter so okrog in
mogonosti navzemala util, iz kterih so se izcimile
okrog le edino plazovi ojstrega skalovja in groblje
slavnoznane slovenske pesmi enako vodici, ki se
apninega peska. Kaže se, da viharne nevihte morajo
nabira iz posamesnih delov snega. —
tu svoj pravi slan in dom imeti.
Pomudil sem se pri vvodu mojega popisa toliko,
da bi bil kmalo prezerl pravi namen; vvod je malo
Po stermi stezi sva se priplazila na konec doline,
da ne postal glavno tvorilo priujoih ertic - ^^ al ^'•"J ^^^ "^« J«^ «''P"'' "'' ''"'S'
svet. udna spre-
{
!
vender me spremi zdaj, blagi moj, na Ratitovec, eno' '"^"' I^«^"° ^^^''^ ''"'"••'' ^''''J
P° '''"^'''' ^^m^^rtnega
naj višjih berdov v bližavi mojega rojeliša. ^o pa se dolina na drugo stran prot zapadu
"''