Zoran Sulejmanov - Ubistvata vo Makedonija (p.295)
Studija - Krinminologija
Studija - Krinminologija
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
zaedni~kiot `i<strong>vo</strong>t. Vo opredeleni slu~ai brakot stanuval ne<strong>vo</strong>zmo-<br />
`en i poradi nastanatiot sudir so ekonomskite te{kotii i raznovidni<br />
pritisoci od strana na roditelite, koi u{te od po~etokot ne se<br />
soglasuvale so takvata vrska. Vo takvi uslovi netrpeli<strong>vo</strong>sta me|u<br />
supru`nicite tolku se zgolemuvala {to za poslabiot pol <strong>vo</strong> tie odnosi<br />
edinstveniot izlez se nao|al <strong>vo</strong> bespovratno begst<strong>vo</strong>. Me|utoa, <strong>vo</strong><br />
opredelen broj slu~ai i interesot za novi do`ivuvawa bile edinstvenite<br />
pri~ini za nego<strong>vo</strong>to napu{tawe.<br />
Od druga strana opsednat od s<strong>vo</strong>jata qubov i `elbata da se prodol`i<br />
bra~nata vrska, kako i sozdadenata qubomora poradi neuspehot<br />
<strong>vo</strong> toa, povredeniot soprug nastojuval da gi pronajde pri~inite za prekinot<br />
na brakot nad<strong>vo</strong>r od sebe i toa naj~esto <strong>vo</strong> s<strong>vo</strong>jata sopruga i<br />
zatoa taa bila naj~estata `rtva na negovata odmazda. Ne bil redok ni<br />
slu~ajot, poradi nastanatiot prekin na brakot, dejstvieto so koe se<br />
odzema tu| `i<strong>vo</strong>t da bide naso~eno sprema testot, te{tata ili sosema<br />
drugo, nevinio lice.<br />
[eeset procenti od storitelite na ovie dela bile lica na <strong>vo</strong>zrast<br />
od 31 do 39 godini, a isto tolku od makedonska nacionalnost. Vo<br />
pogled na obrazovnata struktura se pojavuvaat lica so zavr{eno<br />
~etvrto oddelenie osnovno u~ili{te, pa se do fakultetsko obrazovanie.<br />
- Ubistva od qubomora poradi prekin na qubovni odnosi. Prekinot<br />
na qubovnite odnosi e okolnost {to vrz povredeniot subjekt<br />
re~isi po pravilo go ima istoto psihi~ko dejst<strong>vo</strong> kako i prekinot na<br />
brak. I pri~inite za takviot prekin se sli~ni na okolnostite {to<br />
doveduvaat do prekin na brak. Ona {to e karakteristi~no za ovie<br />
odnosi e nivnata pojavnost {to mo`e da se grupira <strong>vo</strong> tri vida. Vo<br />
prviot slu~aj se raboti za qubovna vrska me|u dvajca mladi i slobodni<br />
lu|e, koja obi~no bila naru{ena poradi pritisoci od strana na nivnite<br />
roditeli na koi od razli~ni pri~ini ne im se dopa|al partnerot<br />
na nivnoto "dete." Vo vtoriot slu~aj se rabotelo za <strong>vo</strong>zrasni lica koi<br />
poradi s<strong>vo</strong>jata silna qubov odr`uvale silni odnopsi nad<strong>vo</strong>r od brakot.<br />
Vo niv dominantna pri~ina za prekinuvawe na <strong>vo</strong>nbra~nite qubovni<br />
odnosi bilo i doznavaweto za taa qubovna vrska i sprotivstavuvaweto<br />
na istata od strana na eden od izmamenite bra~ni drugari. I,<br />
na krajot, <strong>vo</strong> tretiot vid qubovni odnosi stapuvale i slobodni lica i<br />
lica <strong>vo</strong> brak, od razli~ni <strong>vo</strong>zrasti, a glavnata pri~ina za nivniot prekin,<br />
za javuvaweto na qubomorata i odluakta za deloto, bila na stranata<br />
na `rtvata, koja re{ila da si poigra so ~uvstvaat na storitelot.<br />
- Ubistva od qubomora poradi odbivawe ponuda za brak. Kaj<br />
odbivaweto ponuda za stapuvawe <strong>vo</strong> brak sozdadenata qubomora na<br />
odbieniot partner sekoga{ e pome{ana so silno ~uvst<strong>vo</strong> na povredenata<br />
ma{ka gordost. Re~isi <strong>vo</strong> site slu~ai na ovie ubistva storitelot<br />
i `rtvata {to ja odbila negovata ponuda prethodno bile <strong>vo</strong> dobri i<br />
qubovni odnosi prosledeni ~esto i so seksualni kontakti. Me|utoa,<br />
104