Zoran Sulejmanov - Ubistvata vo Makedonija (p.295)
Studija - Krinminologija
Studija - Krinminologija
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
koj <strong>vo</strong> del od ovie sporovi ve}e ne bila glavna cel ostvaruvaweto na<br />
imotnopravnite interesi, tuku potvrduvawe na s<strong>vo</strong>jata mo} i povredena<br />
gordost. Poradi iscrpenosta od ~estite zaemni raspravii i me|usebni<br />
navredi, zakani i kleveti, pa duri i tepa~ki, a kaj onie {to<br />
pobaarle sudska za{tita i poradi razo~aranosta od za niv nepravilnata<br />
i neprifatliva odluka, ili pak od nejzino nepo~ituvawe od<br />
drugata strana, se sozdava zaemna natrpeli<strong>vo</strong>st {to so sekoj nareden<br />
po<strong>vo</strong>d ja zacvrstuva odlukata za re{avawe na odnosite so ubist<strong>vo</strong>. Za<br />
preminot kon deloto na storitelot mu pomaga egoisti~koto sfa}awe<br />
za svetosta na nago<strong>vo</strong>to na<strong>vo</strong>dno ili navistina povredeno pra<strong>vo</strong>, nepomirliviot<br />
stav na postapkite na `rtvata i sozdadeniot re<strong>vo</strong>lt poradi<br />
povredenata gordost, no i mnogu drugi okolnosti. Me|u niv kako<br />
osobeno zna~ajni se pojavuvaat i sitnosopstveni~kiot mentalitet,<br />
relativnata kulturna zaostanatost na na{eto selo, alkoholizmot,<br />
siroma{t<strong>vo</strong>to na del od selanst<strong>vo</strong>to, neuredenite zemji{ni odnosi,<br />
neblagovremenata za{tita od strana na op{testvenite i sudskite<br />
organi, osobeno po pra{awata na sudskite odluki i sl.<br />
Dovr{enite (65,1%) ili obidenite (34,9%) ubistva od o<strong>vo</strong>j<br />
motiv, kako {to ve}e rekovme, se izvr{eni isklu~i<strong>vo</strong> me|u naselenieto<br />
od selskite sredini, koe {to, so ogled na s<strong>vo</strong>eto zanimawe so zemjodelie<br />
(69,8%) mo`e i da dojde <strong>vo</strong> konflikttite od gorenavedenite<br />
odnosi. Nivnite storiteli poteknuvaat od slaboimotni i srednoimotni<br />
semejstva i glavno se nepismeni ili so nedovr{eno osnovno obrazovanie<br />
(76,7%).<br />
2.8. Ubist<strong>vo</strong> od strana na lica {to se nao|ale <strong>vo</strong> pijanst<strong>vo</strong> poradi<br />
upatena navreda<br />
<strong>Ubistvata</strong> od ovaa grupa gi izvr{ile lica skloni kon nasilst<strong>vo</strong><br />
i drugi asocijalni povedenija pod vlijanie kon alkohol i toa bez nekoja<br />
posebna pri~ina. Vo genezata na ubistvata od o<strong>vo</strong>j motiv dominantniot<br />
motiv za preminot kon deloto bila te`inata na subjektivno<br />
sfatenata navreda {to niv im bila upatena kako prekor za nedoli~noto<br />
povedenie <strong>vo</strong> takvata sostojba. Vo tie situacii ubist<strong>vo</strong>to sleduvalo<br />
vedna{ po nastanuvaweto na pri~inata za nego<strong>vo</strong>to izvr{uvawe. Dejstvieto<br />
na izvr{uvaweto bilo sekoga{ naso~uvano kon liceto {to ja<br />
upatilo navredata, a so toa lice storitelot prethodno nikoga{ ne<br />
stoel <strong>vo</strong> zategnati odnnosi, pa duri i ne se poznaval. Slu~ajot {to tie<br />
se na{le <strong>vo</strong> opredelen moment na isto mesto, naj~esto kafeana i pritoa<br />
e upaten prekor, bil re{ava~ki za brzoto rea|irawe na storitelot.<br />
Takvite situacii, preku koi, spored sfa}aweto na storitelot, ne<br />
mo`elo da se premine, a da ne se izvr{i ubist<strong>vo</strong>to, se javile <strong>vo</strong> 10 ili<br />
2,6% slu~ai od na{eto istra`uvawe. Naj~estite navredi poradi koi<br />
storitelot go odzel ili se obidel da go odzeme tu|iot `i<strong>vo</strong>t bile:<br />
odbivaweto da se to~i alkohol, upatenite pcosti ili verbalen prekor<br />
108
Change language