Zoran Sulejmanov - Ubistvata vo Makedonija (p.295)

vite i sli~ni raspravii i pseudosudiri mo`at da pretstavuvaat (za nekoe
lice ili institucija) podra~je za spontano preventivno deluvawe.
Vme{uvaweto na okolinata vo takvite i sli~ni odnosi ~esto mo`e da
ima samo negativno dejstvo: da sozdade vistinski sudir tamu kade {to
toj relano ne postoel ili da se izrodi vo poseben odnos i namera koi
ili se objektivno takvi ili kako takvi da se protolkuvaat od strana na
licata vo ~ii odnosi se intervenira.
Na krajot, koga se raboti za prezemawe soodvetni merki od
strana na opredeleni institucionalizirani sredini, se postavuva pra-
{aweto za dozvolenosta na preddelinkventnite intervencii. Taka, na
primer, vo dva slu~ai od na{eto istra`uvawe navredeniot soprug se
obra}al do najbliskata stanica na SVR i od pripadnicite na milicijata
baral da interveniraat na toj na~in {to }e go spre~at naatmo{-
noto odr`uvawe seksualni kontakti me|u svojata sopruga i nejziniot
qubovnik. Se razbira deka vo tie slu~ai, osven davaweto opredeleni
soveti ovie organi ne mo`ele ni{to pove}e da storat, a toa ne bilo
dovolno za spre~uvawe na ubistvoto.
Vo ovoj kontekst e mo`ebi najzna~aen problemot na prijavuvaweto
na zakanite so ubistvo i odnosot sprema tie prijavi. Za rasvetluvawe
na ova pra{awe, me|utoa, ni nedostasuvaat empiriski podatoci,
koi najverojatno }e ni uka`ea na edno po{iroko podra~je ne samo
za organiziranoto, tuku i za spontanoto preventivno deluvawe na
okolinata vrz storitelot.
[to se odnesuva do vtoriot isto taka pasiven odnos na sredinata
sprema vr{eweto na ubistvata, na{a konstatacija e deka toj re~isi
i ne postoi na na{eto podra~je. Imeno, od opsisot na sudskite
predmeti dobivme vpe~atok deka kaj site ubistva kade {to se pojaviula
mo`nost od intervencija na treti lica za spre~uvawe na deloto, naj~esto
i doa|alo do takva intervencija. Taa naj~esto poteknuvala od pobliskiete
i podale~nite srodnici na `rtvata, od sosedite, od drugarite,
prijatelite, no i od sosema slu~ajni minuva~i, koi poradi svojata
intervencija ponekoga{ zadobile lesni ili te{ki telesni povredi,
ili pak i samite stanuvale `rtvi na obidenite ili dovr{enite
ubistva. Dejstvijata so koi intervenirale licata od neposrednata
sredina na storitelot i `rtvata se sostoele vo odzemawe na oru`jeto
ili orudieto na storitelot, negovo onesposobuvawe so udar ili fa}awe
za race ili telo, ispre~uvawe pred `rtvata, molewe na storitelot
da ne go prezeme ili da go zapre dejstvieto na izvr{uvaweto i sli~no.
Od ova proizleguva deka ovoj pasiven odnos na sredinata ne e karakteristi~en
za na{to podnebje. Naprotiv, okolinata mnogu ~esto se
javuvala vo uloga na spre~uav~ na ubiostvata nasekade kade {to toa
bilo izvodlivo, pa duri i pove}e od toa, bez strav za sopstveniot `ivot.
Imalo duri i takvi slu~aui kade {to re~isi site soselani izleguvale
so cel da go spre~at izvr{uvaweto na ubistvoto. Vakviot odnos
i hrabrost na sredinata e sekako za po~it, no nesre}ata e vo toa {to
178