Zoran Sulejmanov - Ubistvata vo Makedonija (p.295)
Studija - Krinminologija
Studija - Krinminologija
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
IV. NA^ELOTO NA INDIVIDUALIZACIJA VO PRIMENATA<br />
NA REPRESIVNITE MERKI<br />
Sovremenite soznanija deka borbata protiv kriminalitetot ne<br />
mo`e da se <strong>vo</strong>di preku odmazda i zastra{uvawe bez da se <strong>vo</strong>di smetka za<br />
osobinite na li~nosta na delinkventot, te{ko i postepeno, no postojano<br />
i sigurno go zacvrstuva{e humanoto sfa}awe za principot na individualizacija<br />
na kaznata kako svetilnik {to mora da se sledi za da ne<br />
se potone <strong>vo</strong> baraweto spas od kriminalitetot koj od den na den se pove}e<br />
se razbranuva. 233 Ova na~elo, koe {to ima ogromno vlijanie vrz<br />
efikasnoto ostvaruvawe na celite na kaznata preku nejzino propi{uvawe,<br />
izrekuvawe i izvr{uvawe e inkorporirano i <strong>vo</strong> mnogubrojni<br />
odredbi <strong>vo</strong> na{eto krivi~no i izvr{no zkonodavst<strong>vo</strong>, i iako samo na<br />
posreden na~in izrazeno, pretstavuva dominanten princip na kaznuvaweto.<br />
Vo taa smisla Krivi~niot zakon pretstavuva osnov za individualizacija<br />
na kaznata (zakonska individualizacija), bidej}i vrz inkriminiraweto<br />
na opredeleni povedenija kako krivi~ni dela go opredeluva<br />
vidot i iznosot na mo`nite krivi~ni sankcii i sodr`i niza<br />
instituti {to o<strong>vo</strong>zmo`uvaat nivna modifikacija i prakti~no prilagoduvawe<br />
sprema konkretniot storitel. Taka, na primer, <strong>vo</strong> na{iot<br />
KZ se predvideni mnogubrojni mo`nosti za individualizacija na krivi~nite<br />
sankcii niz slednive instituti: grupirawe na krivi~nite dela<br />
po glavi spored objektot na za{tita; predviduvawe razli~ni krivi~ni<br />
sankcii: kazni, merki na bezbednost, <strong>vo</strong>spitni merki i parapenalni<br />
sankcii <strong>vo</strong> zavisnost od <strong>vo</strong>zrasta, krivi~nata odgo<strong>vo</strong>rnost i opasnosta<br />
233<br />
Istoriski gledano baraweto za individualizacija na krivi~nite<br />
sankcii zavise{e od sfa}aweto na pri~inite na kriminalitetot i prifateniot<br />
koncept za celite na kaznuvaweto. Toa pridonese o<strong>vo</strong>j princip razli~no<br />
da se koncipira i da se prenaglasuva bilo negovata objektivna ili subjektivna<br />
strana, {to }e re~e - krivi~nite sankcii da se prilagoduvaat na karakteristikite<br />
na storenoto delo - na negoviot vid i priroda, na okolnostite pod<br />
koi e storeno (mesto, vreme, sredstva i na~in na izvr{uvawe), na te`inata na<br />
posledicite i nivnoto zna~ewe <strong>vo</strong> konkretnite op{testveni uslovi, ili pak -<br />
krivi~nite sankcii da se prilagoduvaat na karakteristikite na storitelot<br />
na krivi~noto delo, t.e. na s<strong>vo</strong>jstvata i okolnostite od subjektivna priroda.<br />
Na borbata na krivi~nopreavnite {koli i go dol`ime kristaliziraweto na<br />
moderniot poim na objektivno-subjektivnata individualizacija kako princip<br />
pod koj <strong>vo</strong> naj{iroka smisla se podrazbira prilagoduvawe na krivi~nite sankcii<br />
na posebnite karakteriski na storitelot na krivi~noto delo za da se<br />
ostvarat celite na krivi~nite sankcii. Toa zna~i deka za sovremenoto sfa-<br />
}awe na individualizacijata se podednak<strong>vo</strong> zna~ajni objektivnite karakteristiki<br />
na krivi~noto delo i li~nosta na storitelot. Po{iroko za genezata<br />
na principot na individualizacijata vidi: <strong>Sulejmanov</strong> III, str. 249-267.<br />
231
Change language