Zoran Sulejmanov - Ubistvata vo Makedonija (p.295)
Studija - Krinminologija
Studija - Krinminologija
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
doa|aat predvid za krivi~en progon. Od druga strana, barem zasega, za<br />
krivi~noto pra<strong>vo</strong> se sosema irelevantni i dejstvijata na onie treti<br />
lica {to <strong>vo</strong> pomal ili pogolem obem pridonesle za viktimizacijata na<br />
edno lice pri opredeluvaweto na krivi~noto delo. 169<br />
Navedenite aspekti <strong>vo</strong> vrska so povedenieto na tretite lica<br />
{to od opredeleni pri~ini ostanalo nad<strong>vo</strong>r od krivi~noto pra<strong>vo</strong>, se<br />
me|utoa su{testveni podra~ja za koi treba da se <strong>vo</strong>di smetka <strong>vo</strong> ramkite<br />
na kriminologijata, viktimologijata i penologijata. Avtorot {to<br />
prv uka`a na vak<strong>vo</strong>to teoretsko i prakti~no istra`uva~ko zna~ewe na<br />
ulogata na tretite lica (tn. vme{uva~i) <strong>vo</strong> objasnuvaweto na kriminalitetot<br />
e Janez Pe~ar. 170 Toj veli deka "kriminalniot par" (storitelot<br />
i `rtvata) ~esto i samiot e "`rtva" na treti lica, nivna igra~ka,<br />
eden od niv ili duri i obajcata se orudie na subjektot od zadninata.<br />
Mehanizmite na ovladuvawe so kriminalniot par na stranata na<br />
vme{uva~ot ~esto se perfidni, planski i ne sekoga{ pretstaveni kako<br />
telesna sorabotka, tuku kako emocionalni, psihi~ki, imotni i drugi<br />
vlijanija. Toa ne proizleguva sekoga{ od jasno manifestiran interes<br />
na vme{uva~ite, tuku od strukturata na nivnata li~nost, tipot na ~ovekot,<br />
negoviot op{testven status i uloga, na~inot na `i<strong>vo</strong>t itn, 171<br />
{to mo`e da bide zna~ajno za kriminalniot par.<br />
Trgnuvajki od ova sosema racionalno i od strana na Pe~ar empiriski<br />
potvrdeno razmisluvawe, smetavme deka e bitno da go proverime<br />
i <strong>vo</strong> istra`uvaweto na ubistvata. Vo taa smisla detalno gi analiziravme<br />
kriminalnite opisi od sudskite presudi <strong>vo</strong> na{iot primerok i<br />
vrz osnova na toa se zbogativme so brfojni soznanija. Del od tie soznanija<br />
}e se obiudeme da gi prika`eme na ova mesto.<br />
Ona {to kako pr<strong>vo</strong> go zabele`avme e deka intenzitetot na vlijanieto<br />
na tretite lica <strong>vo</strong> javuvaweto na ubistvata <strong>vo</strong> prv red e usloven<br />
od toa dali storitelot i `rtvata porano bile <strong>vo</strong> me|usebno dobri<br />
ili lo{i odnosi. Vo slu~aite koga licata od kriminalniot par bile<br />
<strong>vo</strong> prethodni dobri odnosi, povedenieto na tretite lica bilo edna od<br />
glavnite pri~ini za vlo{uvawe na nivnite odnosi i zna~aen neposreden<br />
uslov za ostvaruvawe na deloto. Vo slu~aite pak, koga me|usebnite<br />
odnosi na licata od kriminalniot par bile lo{i i pred vme{uvaweto<br />
na tretoto lice, nego<strong>vo</strong>to povedenie bilo pri~ina za zgolemuvawe<br />
na intenzitetot na vlo{enite odnosi i imalo pomala ili pogolema<br />
uloga za nastanuvaweto na ubist<strong>vo</strong>to.<br />
I <strong>vo</strong> dvata slu~ai tretoto lice be{e opredeleno kako subjekt<br />
169<br />
Vo krivi~nopravniot poim na sou~esni{t<strong>vo</strong>to se tretiraat samo<br />
licata {to so s<strong>vo</strong>jot pridones se stavile na stranata na storitelot i nego<strong>vo</strong>to<br />
delo, a ne i licata {to se stavile na stranata na `rtvata i so s<strong>vo</strong>eto fizi-<br />
~ko ili psihi~ko deluvawe vlijaele za nejzinata viktimizacija.<br />
170<br />
Vidi: Pe~ar, str. 225-240.<br />
171<br />
Ibid, str. 238.<br />
183
Change language