Zoran Sulejmanov - Ubistvata vo Makedonija (p.295)
Studija - Krinminologija
Studija - Krinminologija
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
zna~i samo onie lica {to bile pravilno vklopeni <strong>vo</strong> op{testveniot<br />
`i<strong>vo</strong>t, no podocna, kako posledica na podolgoto dejstvuvawe na opredeleni<br />
negativni faktori skr{nale od us<strong>vo</strong>enite pravila na odnesuvawe.<br />
301 Toa {to ubijcite idealno se vklopuvaat <strong>vo</strong> edna vakva pretstava<br />
e samo mo`en argument <strong>vo</strong> prilog na nivnata resocijalizacija.<br />
[to se odnesuva do sta<strong>vo</strong>t na upravata deka ubijcite se dobri<br />
zat<strong>vo</strong>renici so koi treba malku da se raboti, stanuva zabor za isto<br />
taka mal dokaz protiv nivnata resocijalizacija. Vakviot stav poa|a od<br />
ispravno sogledaniot fakt <strong>vo</strong> odnos na povedenieto na ubijcite <strong>vo</strong><br />
tekot na izdr`uvaweto na kaznata, no i od nesogleduvaweto na karakteristikite<br />
na nivnata li~nost i potrebata od nivno menuvawe. Empiriskjoto<br />
posmatrawe na li~nosta situirano <strong>vo</strong> skromni ramki <strong>vo</strong><br />
nikoj slu~aj ne mo`e da go zameni nau~noto posmatrawe na li~nosta<br />
preku koe edinstveno mo`e da se dojde do vistinskite potrebi na<br />
osudenite lica. Celosnoto sogleduvawe na tie potrebi u{te pomalku<br />
mo`e da se ostvari preku golo nabquduvawe na op{toto povedenie na<br />
ubijcite <strong>vo</strong> ustanovata, osobeno toga{ koga zaradi opredeleno prilagoduvawe<br />
na zat<strong>vo</strong>rskata situacija doveduva do uspe{no sokrivawe na<br />
vistinskite crti na li~nosta. Vo tie procesi, vpro~em, se mnogu pouspe{ni<br />
onie osudenici koi podolgo prestojuvale <strong>vo</strong> penitencijarnata<br />
ustanova. Ako kon seto toa se dodadat i ograni~enite mo`nosti na<br />
upravata da mu posveti do<strong>vo</strong>lno vreme i vnimanie na sekoj osudenik<br />
logi~no e da se pretpostavi deka nejzinitot stav se gradi i vrz pragmati~ki<br />
osnovi: da se ostavi prostor za rabota so onie osudenici koi<br />
<strong>vo</strong> ustanovata pretstavuvaat pogolem problem.<br />
I, na krajot, kon tretiot mo`en argument protiv resocijalizacijata<br />
na ubijcite do<strong>vo</strong>lno e ako se ka`e deka resocijalizacijata pretstavuva<br />
pove}edimenzionalen proces {to ne mo`e da se svede samo na<br />
storuvawe - nerstoruvawe na no<strong>vo</strong> krivi~no delo, tuku mo`e da se<br />
sfati kako edinstven proces na aktivnosti i merki {to se naso~eni<br />
kon ostvaruvaweto na pozitivni promeni <strong>vo</strong> op{testvenoto odnesuvawe<br />
na prestapnicite.<br />
Od seto ova e sosema prifatli<strong>vo</strong> deka za osudenite ubijci izvr-<br />
{uvaweto na kaznata li{uvawe od sloboda treba da pretstavuva osmislen<br />
pre<strong>vo</strong>spiten tretman, a ne retribucija. Vakviot stav me|utoa ne<br />
zna~i i celosen odgo<strong>vo</strong>r na pra{awata <strong>vo</strong> vrska so tretmanot na ubijcite.<br />
Vo toj prostor nu`no se provlekuvaat novi problemi me|u koi<br />
posebno mesto zazema rasvetluvaweto na specifi~nostite na tretmanot<br />
sprema razli~nite kategorii na ubijci. Ako ras~istivme so toa<br />
deka za ubijcite e potreben tretman, toa istovremeno ne zna~i deka<br />
301<br />
Vidi: Milutinovi} III, str. 8 i Atanackovi} II, str. 130. Treba da se<br />
znae me|utoa deka ovie i drugi avtori sosema pravilno istaknuvaat deka resocijalizacijata<br />
ne zna~i samo toa, tuku <strong>vo</strong> prv red se odnesuva i na onie<br />
osudenici koi porano ne bile pravilno socijalizirani.<br />
286
Change language