Zoran Sulejmanov - Ubistvata vo Makedonija (p.295)
Studija - Krinminologija
Studija - Krinminologija
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
vite sta<strong>vo</strong>vi, interesi, motivi i agresivniot potencijal na ~ovekot, a<br />
seto toa pretstavuva edna od bitnite pri~ini za javuvaweto na ubistvata<br />
i drugite oblici na kazni<strong>vo</strong> i devijantno odnesuvawe.<br />
Avtorite {to go prifa}aat stojali{teto deka negativnoto<br />
vlijanie na sredstvata na masovnata komunikacija e nezna~itelno ili<br />
nikak<strong>vo</strong>, s<strong>vo</strong>eto mislewe go zasnovaat vrz tri zaklu~oci do koi e dojdeno<br />
<strong>vo</strong> dosega{nite istra`uvawa. Prviot od tie zaklu~oci, e deka mal<br />
broj lica se podlo`ni na ovie vlijanija. Vtoriot se sostoi <strong>vo</strong> neizvesnosta<br />
na ovie vlijanija, a tretiot <strong>vo</strong> pozitivnoto vlijanie na ovie<br />
sredstva i <strong>vo</strong> slu~aite koga se soop{tuvaat nastani {to spored sprotivnite<br />
sfa}awa pottiknuvaat na kriminalno odnesuvawe. 165<br />
Najgolemiot broj avtori od ovaa oblast se priklonuvaat na tretoto<br />
stojali{te. 166 Vo nivnite trudovi se iznesuvaat niza logi~ki pretpostavki<br />
{to upatuvaat na toa deka i sredstvata na masovnata komunikacija<br />
se eden od kriminogenite faktori, no nivnite soznanija <strong>vo</strong><br />
toj pogled naj~esto ne se nau~noempiriski potvrdeni za vrz osnova na<br />
toa da mo`e so sigurnost da se zboruva za o<strong>vo</strong>j problem. Se ~ini, me|utoa,<br />
deka sepak ne mo`eme da se somnevame oti mnogubrojni literarni<br />
i novinarski sostavi i razli~i sodr`ini {to gi soop{tuvaat radioto,<br />
165<br />
Vidi: Vukovi}, str. 106. Spored nekoi avtori, potencijalnata agresivnost<br />
kaj ~ovekot mo`e da se oslobodi i preku katarza. Toa e takva psiholo-<br />
{ka pojava koga so nabquduvawe agresija na film ili na drugo mesto se pro-<br />
~istva sopstvenata du{a, odnosno kaj ~ovekot se smaluva ili gubi kumuliranata<br />
agresivnost predizvikana so frustracii. Avtorot na ovie redovi <strong>vo</strong><br />
mnogu priliki i samiot go posmatral rea|iraweto na publikata pri opredeleni<br />
filmski proekcii. Vo taa smisla ni be{e posebno interesno povedenieto<br />
na dvajca uniformirani policajci pri sledeweto na filmot "Begst<strong>vo</strong> od<br />
Alkatraz". Nivnoto identifikuvawe so glavnite li~nosti od o<strong>vo</strong>j film<br />
be{e prosledeno so emocijalni ekspresii, is~ekuvawa, napnatost i na krajot<br />
so golemo odobruvawe i odu{evuvawe poradi uspe{no izvedenoto begst<strong>vo</strong>. Vakvi<br />
i sli~ni primeri, kade {to celata publika povedena od majstorst<strong>vo</strong>to na<br />
re`iserot se identifikuva so negativni li~nosti i kriminalci, prika`ani<br />
kako posebno inteligentni i hrabri li~nosti, se dobar dokaz za deluvaweto<br />
na mehanizmot nare~en katarza. Me|utoa, treba da se <strong>vo</strong>di smetka za toa deka<br />
katarzata ima izvesno deluvawe samo <strong>vo</strong> ograni~eni uslovi i <strong>vo</strong> opredeleno<br />
vreme (ako kaj nekogo postoi agresivnost <strong>vo</strong> momentot dodeka ja nabquduva<br />
agresivnata scena ili situacija).<br />
166<br />
Su{tinata na ovaa koncepcija e deka publicitetot mo`e da ima<br />
opredeleno dejst<strong>vo</strong> vrz odredena kategorija na lica i toa vrz onie so razni<br />
psihi~ki deformacii, kaj koi ve}e postoi tendencija kon socijalna nedisciplina<br />
i koi se karakteriziraat so slaba <strong>vo</strong>lja. Najgolemiot broj od ovie avtori<br />
smeta deka dejst<strong>vo</strong>to na publicietot se sostoi <strong>vo</strong> imitirawe na na~inot na<br />
izvr{uvaweto na krivi~nite dela izlo`eni <strong>vo</strong> pe~atot (i drugite sredstva na<br />
masovnata komunikacija, Z.S.) Vidi: Marina, str. 143.<br />
180
Change language