21.11.2015 Views

Zoran Sulejmanov - Ubistvata vo Makedonija (p.295)

Studija - Krinminologija

Studija - Krinminologija

SHOW MORE
SHOW LESS

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

samo <strong>vo</strong> pomal broj slu~ai povrzani so nastanuvawe polska {teta, ili<br />

samo opredelen strav od tak<strong>vo</strong> nastanuvawe.<br />

Kaj ovie dela karakteristi~en e faktot {to me|u onie lica,<br />

koi prethodno stoele <strong>vo</strong> opredeleni zategnati odnosi, nemnalo da se<br />

slu~i ubist<strong>vo</strong>to ili obid za ubist<strong>vo</strong> dokolku ne nastanala tepa~kata<br />

<strong>vo</strong> koja e skr{ena nekoja koska ili vilica, povreden nekoj organ, ili<br />

ednostavno poprili~no e natepano nekoe lice. Vo ostanatiot pogolem<br />

del na ovie ubistva telesnata povreda bila edinstvenata pri~ina za<br />

prezemaweto na odmazdata. Seto toa zboruva deka ubistvata od ovie<br />

motivi se naj~esto usloveni od vlijanieto na neposrednite subjektivni<br />

okolnosti, dodeka dejst<strong>vo</strong>to na op{testvenite kriminogeni faktori<br />

se pojavuva na dosta golemo rastojanie.<br />

I kaj ubistvata od ovie motivi, isti kako i kaj krvnata odmazda,<br />

storitelite bile isklu~i<strong>vo</strong> od ma{ki pol. Me|utoa, <strong>vo</strong> pogled na <strong>vo</strong>zrasta<br />

najgolemata pojavnost se spu{ta kaj starosnata kategorija od 21<br />

do 25 godini (29,3%), a {to se odnesuva do obrazovanieto, toa e tuka<br />

prete`no nisko, no ovde se pojavuvaat i lica so zavr{eno vi{e ili<br />

visoko obarzovanie (13,8%).<br />

Kaj ubistvata od ovie motivi se pojavuvaat najgolem brooj recidivisti<br />

(17,2%), a <strong>vo</strong> pogled na upotrebenite sredstva za izvr{uvawe<br />

na deloto dominiraat no`ot (34,5%), pi{tolot (29,3%) i tvrdi predmeti<br />

(17,2%).<br />

- Odmazda poradi verbalni i realni navredi. Vo ovaa grupa spa-<br />

|aat ubistvata {to bile motivirani od verbalni ili realni navredi<br />

{to bile naso~eni kon storitelot na deloto ili nemu blisko lice na<br />

javno ili na drugo mesto. Verbalnite i realnite navredio sekoga{<br />

bile manifestirani so izre~eni zborovi ili dejstvija isklu~i<strong>vo</strong> od<br />

strana na `rtvata, {to }e re~e deka dejstvieto na izvr{uvaweto na<br />

ubist<strong>vo</strong>to storitelot go prezemal isklu~i<strong>vo</strong> kon liceto {to ja nanelo<br />

navredata. Pritoa, verbalnite navredi sekoga{ bile iska`ani i naso~eni<br />

kon storitelot na deloto, a realnite pred se kon storitelot,<br />

no i kon nemu blisko lice i toa isklu~i<strong>vo</strong> od `enski pol (bra~na ili<br />

<strong>vo</strong>nbra~na sopruga, kerka, sestra i de<strong>vo</strong>jka).<br />

Spored op{toprifatenite moralni sta<strong>vo</strong>vi karakteristi~ni<br />

za na{eto podnebje sodr`inata na navredlivite zborovi i dejstvija realno<br />

zemeno bile pogodni da predizvikaat negativno ~uvst<strong>vo</strong> kaj storitelot,<br />

odnosno subjektivno ~uvst<strong>vo</strong> na povredena ~est i ugled. Me|utoa,<br />

navredite <strong>vo</strong> nikoj slu~aj ne bile so takov intenzitet za, so ogled<br />

na mo`nite posledici po ~esta i ugledot na storitelot da mo`at da go<br />

opravdaat nego<strong>vo</strong>to rea|irawe so ubist<strong>vo</strong>.<br />

Kaj verbalnata navreda dominirale raznovidni vulgarni pcosti<br />

ve{to sro~eni da predizvikaat silen efekt, no i raznovidni potsmevawa,<br />

prefrluvawa i omalova`uvawa na sposobnostite na storitelot<br />

na deloto so istovremeno izdigawe na sposobnostite na sopstvenata<br />

li~nost. I realnite navredi bile mnogubrojni i raznovidni:<br />

93

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!