Zoran Sulejmanov - Ubistvata vo Makedonija (p.295)
Studija - Krinminologija
Studija - Krinminologija
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
samo <strong>vo</strong> pomal broj slu~ai povrzani so nastanuvawe polska {teta, ili<br />
samo opredelen strav od tak<strong>vo</strong> nastanuvawe.<br />
Kaj ovie dela karakteristi~en e faktot {to me|u onie lica,<br />
koi prethodno stoele <strong>vo</strong> opredeleni zategnati odnosi, nemnalo da se<br />
slu~i ubist<strong>vo</strong>to ili obid za ubist<strong>vo</strong> dokolku ne nastanala tepa~kata<br />
<strong>vo</strong> koja e skr{ena nekoja koska ili vilica, povreden nekoj organ, ili<br />
ednostavno poprili~no e natepano nekoe lice. Vo ostanatiot pogolem<br />
del na ovie ubistva telesnata povreda bila edinstvenata pri~ina za<br />
prezemaweto na odmazdata. Seto toa zboruva deka ubistvata od ovie<br />
motivi se naj~esto usloveni od vlijanieto na neposrednite subjektivni<br />
okolnosti, dodeka dejst<strong>vo</strong>to na op{testvenite kriminogeni faktori<br />
se pojavuva na dosta golemo rastojanie.<br />
I kaj ubistvata od ovie motivi, isti kako i kaj krvnata odmazda,<br />
storitelite bile isklu~i<strong>vo</strong> od ma{ki pol. Me|utoa, <strong>vo</strong> pogled na <strong>vo</strong>zrasta<br />
najgolemata pojavnost se spu{ta kaj starosnata kategorija od 21<br />
do 25 godini (29,3%), a {to se odnesuva do obrazovanieto, toa e tuka<br />
prete`no nisko, no ovde se pojavuvaat i lica so zavr{eno vi{e ili<br />
visoko obarzovanie (13,8%).<br />
Kaj ubistvata od ovie motivi se pojavuvaat najgolem brooj recidivisti<br />
(17,2%), a <strong>vo</strong> pogled na upotrebenite sredstva za izvr{uvawe<br />
na deloto dominiraat no`ot (34,5%), pi{tolot (29,3%) i tvrdi predmeti<br />
(17,2%).<br />
- Odmazda poradi verbalni i realni navredi. Vo ovaa grupa spa-<br />
|aat ubistvata {to bile motivirani od verbalni ili realni navredi<br />
{to bile naso~eni kon storitelot na deloto ili nemu blisko lice na<br />
javno ili na drugo mesto. Verbalnite i realnite navredio sekoga{<br />
bile manifestirani so izre~eni zborovi ili dejstvija isklu~i<strong>vo</strong> od<br />
strana na `rtvata, {to }e re~e deka dejstvieto na izvr{uvaweto na<br />
ubist<strong>vo</strong>to storitelot go prezemal isklu~i<strong>vo</strong> kon liceto {to ja nanelo<br />
navredata. Pritoa, verbalnite navredi sekoga{ bile iska`ani i naso~eni<br />
kon storitelot na deloto, a realnite pred se kon storitelot,<br />
no i kon nemu blisko lice i toa isklu~i<strong>vo</strong> od `enski pol (bra~na ili<br />
<strong>vo</strong>nbra~na sopruga, kerka, sestra i de<strong>vo</strong>jka).<br />
Spored op{toprifatenite moralni sta<strong>vo</strong>vi karakteristi~ni<br />
za na{eto podnebje sodr`inata na navredlivite zborovi i dejstvija realno<br />
zemeno bile pogodni da predizvikaat negativno ~uvst<strong>vo</strong> kaj storitelot,<br />
odnosno subjektivno ~uvst<strong>vo</strong> na povredena ~est i ugled. Me|utoa,<br />
navredite <strong>vo</strong> nikoj slu~aj ne bile so takov intenzitet za, so ogled<br />
na mo`nite posledici po ~esta i ugledot na storitelot da mo`at da go<br />
opravdaat nego<strong>vo</strong>to rea|irawe so ubist<strong>vo</strong>.<br />
Kaj verbalnata navreda dominirale raznovidni vulgarni pcosti<br />
ve{to sro~eni da predizvikaat silen efekt, no i raznovidni potsmevawa,<br />
prefrluvawa i omalova`uvawa na sposobnostite na storitelot<br />
na deloto so istovremeno izdigawe na sposobnostite na sopstvenata<br />
li~nost. I realnite navredi bile mnogubrojni i raznovidni:<br />
93