Zoran Sulejmanov - Ubistvata vo Makedonija (p.295)

nira osnovnata sprotivnost me|u potrebite na lu|eto i mo`nostite za
nivno zadovoluvawe vo soglasnost so vladea~kiot praven i moralen
sistem na utvrdeni vrednosti i kriminalnoto odnesuvawe kako
protivpraven, pa, spored toa neracionalen na~in na nivnoto zadovoluvawe.
Vrz taa osnova vo objasnuvaweto na kriminalitetot kako op{testvena
pojava i kriminalnoto odnesuvawe kako individualen akt se
gradi generalnata postavka deka ovie pojavi pretstavuvaat, najte`ok,
najsilno izrazen oblik na otu|uvawe na ~ovekot, pred se vo materijalnata,
a potoa i vo duhovnata sfera na negovoto `iveewe i sozdavawe.
Vo soglasnost so ovie op{ti postavki, vo poedine~niot i dokraj individualiziran
~ovek, spored Marks, se soedinuvaat i realiziraat individualnite
i generi~kite karakteristiki na ~ovekot kako nivno postojano
sprotivstavuvawe i negovo oblikuvawe vo op{testveno bitie, a
na~inot niz koj se izrazuvaat i manifestiraat oddelnite modifikacii
e opredelen od konkretnite istoriski uslovi na razvojot na op{-
testvenite odnosi.
Na ovaa osnova Marsks uka`uva na paradoksot na istoriskiot
razvoj na ~ovekot i op{testvoto: vo dosega{niot razvoj ~ovekot sekoga{
i denes se potvrduval pred se kako otu|ena, a samo relativno i
ograbi~eno se ostvaruval kako slobodna li~nost. Nabquduvaj}i go ~ovekot
niz istoriskaat konkretnost na klasnite op{testva {to go ~inat
najgolemiot del od dosega{nata istorija, Marks ja formuliral teorijata
na otu|uvaweto za da gi poka`e istoriskite granici na ~ovekoviot
razvoj {to vo opredeleni op{testveni okolnosti toj ne
mo`e da gi andfmine. So teorijata na otu|uvaweto Marks ponatamu ja
konkretizira i potvrduva svojata koncepcija za istoriskiot karakter
na ~ovekot, no ednovremeno uka`uva i na negovite perspektivi za sovladuvawe
na otu|enata sostojba preku dezalienacijata. Taa dezalienacija,
spored nego, e mo`na samo so transformacija na celokupnite
op{testveni odnosi preku revolucionizirawe na op{testveniot razvitok.
Korenite na otu|uvaweto, a so toa i problemite na ~ovekot,
Markas gi nao|a vo stokovoto proizvodstvo na klasnoto op{testvo
{to doveduva do otu|uvawe na proizvodite na trudot od negoviot proizvoditel,
otu|uvawe na aktot na proizvodstvoto, otu|uvawe na ~ovekot
od svojata priroda i na ~ovekot od ~ovek.
Nemo`e me|utoa da se ka`e deka del od ovie problemi na ~ovekot
za ostvaruvawe na negovata su{tina ne gi nasetile brojni filozofi
i sociolozi u{te pred Marks. Razlikata me|u niv se sostoi samo vo
tolkuvaweto na korenite {to doveduvaat do ~ovekovoto otu|uvawe i
istaknuvaweto na re{enijata za nivnoto nadminuvawe. Pritoa, glavnata
slabost na site nemarksisti~koi teorii i orientacii se sostoi
vo predlo`enite solucii {to se nedovolno povrtzani so konkretnite
uslovi vo koi {to mo`at da se realiziraat.
Porane{nite filozofi ~ovekot go sveduvale na apstrakten
esencijalizam i naturalisti~ko simplificirawe na negovite proble-
16