Zoran Sulejmanov - Ubistvata vo Makedonija (p.295)
Studija - Krinminologija
Studija - Krinminologija
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
kaj nea otsustvuva sklonosta kon u`ivawe alkohol, taa e popasivna i<br />
pomalku agresivna so slaba samodoverba, so razvieno ~uvst<strong>vo</strong> na zavisnost<br />
i bespomo{nost, no i so pomala sposobnost za prilagoduvawe i<br />
prikrivawe na s<strong>vo</strong>ite zlostorstva.<br />
Iako opredelen broj od ovie biopsihi~ki osobenosti se delumno<br />
prifatlivi i zna~ani za objasnuvawe na kriminalitetot na `enata,<br />
pri nivnoto istaknuvawe sepak se preteruva i toa <strong>vo</strong> dve nasoki.<br />
Imeno, ~esto se zemaat opredeleni soznanija koi se ili neto~ni ili<br />
nedo<strong>vo</strong>lno nau~no provereni, 79 ili pak, se apsolutizira nivnata vrednost,<br />
bidej}i tie razliki naj~esto se nabquduvaat nad<strong>vo</strong>r od prostorot,<br />
vremeto i op{tite op{testveni uslovi na `i<strong>vo</strong>tot.<br />
Me|u op{testvenoekomskite razliki naj~esto se istaknuvaat:<br />
postojnata op{testvenoekoniomska neramnopravnost {to se javuva<br />
kako produkt na uslovite {to ja determiniraat op{testvenata polo`ba<br />
i uloga na `enata. Imeno, i denes `enata se u{te otsustvuva od brojni<br />
socijalni aktvinosti, {to vlijaat ne samo vrz nejziniot op{testven<br />
status, tuku i vrz formiraweto na nejzinaat li~nost. Prisutni se<br />
i razliki <strong>vo</strong> nejziniot kulturen tretman, koj se izrazuva preku pogolemiot<br />
nadzor {to go vr{at pred se nejzinite roditeli. 80 @enite u{te<br />
od detst<strong>vo</strong>to se pokontrolirani <strong>vo</strong> pogled na nivnoto dvi`ewe, koristewe<br />
na slobodnoto vreme, izborot na dru{t<strong>vo</strong>to i drugite vrednosti<br />
od op{testveniot `i<strong>vo</strong>t. So eden zbor, tie se <strong>vo</strong>spituvaat <strong>vo</strong> atmosfera<br />
na pomala sloboda na nivnoto dol`nosno povedenie. 81 Podocna se<br />
javuva i nivnata uloga na majka i doma}inka, koja{to <strong>vo</strong> opredelena<br />
sociokulturna sredina sama po sebe ja odvlekuva od tekovite na op{testveniot<br />
`i<strong>vo</strong>t i mo`nosta da zapadne <strong>vo</strong> kriminalna situacija. Poradi<br />
se<strong>vo</strong> ova, za razlika od ma`ite, `enata e za{titena od mnogu komunikacii,<br />
odgo<strong>vo</strong>rnosti, anga`mani,, natprevari i konflikti i e upatena<br />
da se gri`i za semejst<strong>vo</strong>to, a so toa pomalku e izlo`ena na dejst<strong>vo</strong>to<br />
na objektivnite kriminogeni faktori, odnosno taa e izolirana<br />
od sredinite i situaciite <strong>vo</strong> koi se javuvaat naru{enite me|u~ove~ki<br />
odnosi.<br />
Tabela br. 11<br />
Raspored na ubistvata spored polot i moti<strong>vo</strong>t na ubistvata<br />
79<br />
Me|u biolo{kite faktori {to go uslovuvaat kriminalitetot na<br />
`enata ~esto se istaknuva i konstitucijata na nejzinite polovi hromozomi,<br />
odnosno nedostigot na "y" gonozmot, {to vlijae vrz nejziniot pomal krimianliett.<br />
Isto taka se istaknuva i pomaloto u~est<strong>vo</strong> na hormonot androgen,<br />
{to kaj `enata isto taka se povrzuva so namaluvaweto na agresivnosta. Vidi:<br />
A~imovi} I, str. 36-42.<br />
80<br />
U{te od s<strong>vo</strong>jata najrana mladost "ma{koto dete se osuduva na surova<br />
nezavisnost, a de<strong>vo</strong>j~eto na pokorna pasivnost." Vili} II, str. 14.<br />
81<br />
Vidi: Eliot, str. 170-171.<br />
113
Change language