Zoran Sulejmanov - Ubistvata vo Makedonija (p.295)
Studija - Krinminologija
Studija - Krinminologija
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
azmisluvawa, spored Marks, <strong>vo</strong> poedine~niot ~ovek se soedinuvaat i<br />
realiziraat generi~kite i individualnite karakteristiki na ~ovekot,<br />
a na~inot na koj toj se modificira i oformuva zavisi od konkretnite<br />
istoriski uslovi na raz<strong>vo</strong>jot.<br />
Vo ramkite na vakvata istoriska dimenzija na genezata na ~ovekovata<br />
li~nost se obidovme da go sfatime i objasnime ubist<strong>vo</strong>to<br />
kako kriminalen fenomen {to uporno opstojuva niz celata istorija<br />
na ~oveko<strong>vo</strong>to op{test<strong>vo</strong>. Vo tie ramki, dr`ej}i se do generalnata postavka<br />
deka ubistvata kako i drugite kriminalni odnesuvawa pretstavuvaat<br />
najte`ok, najsilno izrazen oblik na otu|enosta na ~ovekot,<br />
pred se, <strong>vo</strong> materijalnata, a potoa i <strong>vo</strong> duhovnata sfera na nego<strong>vo</strong>to<br />
sozdavawe dojdovme i do problemite na sovremeniot ~ovek koi <strong>vo</strong> osnova<br />
od sekoga{ bile isti, no koi postojano bile prodlabo~uvani <strong>vo</strong> zavisnost<br />
od okolnostite na op{testveniot raz<strong>vo</strong>j. Vo nastojuvaweto da<br />
gi razre{i natalo`enite problemi ~ovekot kako `i<strong>vo</strong>, materijalno,<br />
mislovno i prakti~no bitie se odnesuva <strong>vo</strong> zavisnost od utvrdenata<br />
smisla na s<strong>vo</strong>eto postoewe koja kaj sekoj poedinec se sostoi od imanentniot<br />
streme` da se odr`i sopstveniot `i<strong>vo</strong>t i da se najdat na~ini<br />
{to sopstvenata egzistencija }e ja napravat sre}na. Vo taa "borba" poedinecot<br />
me|utoa ne uspeva sekoga{ da ja izgradi s<strong>vo</strong>jata individualnost<br />
<strong>vo</strong> koja }e bidat vistinski postaveni i optimalno integrirani<br />
komponentite {to treba da dovedat do sakanite `i<strong>vo</strong>tni celi. Toj neuspeh<br />
se dol`i bilo na sopstvenite intelektualni i drugi nedostatoci<br />
ili nedo<strong>vo</strong>lno vlo`eni napori, bilo <strong>vo</strong> toa {to li~nosta e li{ena od<br />
takvi op{testveni uslovi, primeri i vlijanija {to }e i pomognat za<br />
vnesuvawe na vistinska smisla <strong>vo</strong> s<strong>vo</strong>jot `i<strong>vo</strong>t {to nema da bide <strong>vo</strong><br />
sudir so op{testvenite vrednosti i dobra, barawa i o~ekuvawa. Od tie<br />
pri~ini i ne e mal brojot na poedincite koi postapuvaat iracionalno<br />
izbiraj}i go zloto kako na~in na odnesuvawe prku koj momentno, no<br />
sekoga{ samo prividno se doveduvaat <strong>vo</strong> opredelen red okolnostite<br />
{to go popre~uvaat ostvaruvaweto na intrapsihi~koto zado<strong>vo</strong>lst<strong>vo</strong> i<br />
individualnata slika za sostojbite i odnosite <strong>vo</strong> objektivnata stvarnost.<br />
Seto toa me|utoa <strong>vo</strong> maksimalna mo`na mera ja iskrivuva, izlobli~uva<br />
i degradira ~ovekovata su{tina i sozdava nepopravlivi posledici<br />
{to mu {tetat kako na poedinecot taka i na op{test<strong>vo</strong>to <strong>vo</strong><br />
celost.<br />
2. Predmet na na{ite fenomenolo{ki istra`uvawa bea pojavnite<br />
oblici, strukturata, strukturnite promeni i dinamikata na ubistvata<br />
kako i bitnite obele`ja na nositelite na o<strong>vo</strong>j oblik na kriminalno<br />
odnesuvawe. Istra`uvaweto na ovie sodr`ini ni pru`i brojni<br />
i zna~ajni pokazateli za op{testvenite i li~nite vlijanija {to pretstavuvaat<br />
pri~ini, uslovio i po<strong>vo</strong>di za pojavata na o<strong>vo</strong>j vid na ~ovekovata<br />
destruktiuvnost. Od ovaa dimenzija na ubistvata se crpat i osnovnite<br />
determinanti od ~ie soznanie i etiolo{ko oblikuvawe zavisi<br />
uspe{noto preventivno i represivno deluvawe <strong>vo</strong> ovaa oblast. Od tie<br />
281
Change language