Zoran Sulejmanov - Ubistvata vo Makedonija (p.295)

ga{ koga od razni pri~ini ne e mo`na specijalizacija na vakvi ustanovi
mo`e da se prisatpi kon nejziniot surogat - horizontalna klasifikacija
na oddelenija (horizontalna klasifikacija vo malo ili
pseudoklasifikacija) vo kazneno-popravnite ustanovi od op{t tip. Vo
otsastvo na horizontalna klasifikacija na posebni kazneno-popravni
ustanovi, vakvata podelba e mo`na, dozvolena, pa duri i nu`na, no
samo do onoj moment koga }e se sozdadat uslovi za nejzino napu{tawe.
Dotoga{, vo granicite na mo`nostite, vo ustanovite od op{t vid rasoporedot
na oddelenijata treba da se vr{i spored site barawa {to
va`at za horizontalnaat klasifikacija na kazneno-popravni ustanovi.
Dosega{naat praktika me|utoa, poka`a deka granicite na tie mo`nosti
se pretesni, odnosno deka vo retko koj op{t kazneno-popraven dom
mo`at da se ostvarat tie barawa. Pri~inite za toa se brojni: goleminata
na Domot, brojot na osudenite i nivnata fluktuacija, smestuva-
~kite kapaciteti i nivnata arhitektura, nedostigot na stru~en kadar,
kako i nepostoeweto dovolno izdiferenciran i fleksibilen sistem
na organizirani oblici na tretman {to sekoga{ mo`at da se ostvarat.
Poradi ovie i drugi pri~ini kako osnovno barawe ne mo`e najprvin
da se ostvari fizi~koto odeluvawe na raznite kategorii osudenici, a
potem kako kula od karti se ru{at i site ostanati o~ekuvawa.
Vtorata faza ili nivo na klasifikacijata pretstavuva natamo-
{na podelba na osudenite lica vo oddelenija, grupi i podgrupi vo ramkite
na edna kazneno-popravna ustanova od poseben vid zaardi neposredno
ostvaruvawe na prevospitnite procesi. Stanuva zbor za vertikalnata
klasifikacija, 250 kade {to podelbata na zatvorenicite se bazira
vrz subjektivni kriteriumi. Taa se vr{i vrz prethodna opservacija,
a od prethodnata faza se razlikuva i spored toa {to vo nea dominira
celta - sozdavawe uslovi za primena na individualiziran tretman.
Glavnata pretpostavka za ostvaruvawe na vertikalnata klasifikacija
e prodlabo~ena opservacija na osudenite lica. Duri potoa vo
posebnite ustanovi mo`e da se sozdavaat pomali klasifikacioni formi
vo koi se rasporeduvaat osudenite lica za koi se utvrdeni isti ili
mnogu bliski potrebi za tretman. 251 Vo taa smisla se izgraduvaat krit-
250
I za ozna~uvawe na ovaa faza na klasifikacijata se upotrebuvaat
mnogubrojni izrazi: pozitivna ili interna klasifikacija, klasifikacija vo
potesna smisla na zborot, prava (vistinska) klasifikacija ili samo klasifikacija.
251
Od na~inot na koj se vr{i zapoznavaweto na li~nosta na osudenite
lica i od toa koi nivni svojstva se najzna~ajni za nivnoto razlikuvawe zavisi
brojot i obemot na klasifikacionite grupi i vidot na tretmanot {to mora
da bide prilagoden na istovidnite potrebi na osudenite lica. Sekako deka
brojot na tie klasifikacioni grupi ne mo`e da bide beskone~en, tuku soobrazen
so objektivnite pretpostavki i tretmanski mo`nosti na ustanovata,
za{to klasifikacijata na osudenite lica, vsu{nost, pretstavuva ramka {to
244