Zoran Sulejmanov - Ubistvata vo Makedonija (p.295)

ve}e postojat nau~ni istra`uvawa {to davaat polezni naso}i vo nejzinoto
ostvaruvawe. 221 Od druga strana e mo{ne zabele`itelno deka vo
na{ata teorija ne mu se posvetuva dovolno vnimanie na kaznenata
politika spremna ubistvata. Toa vo prv red se odnesuva na antikriminalnata
praktika {to kaj ovie dela se ostvaruva vo ramkite na nejzinoto
treto ramni{te. Celosnoto zapostavuvawe ili samo marginalnoto
dopirawe na problemite od aspektot na izvr{uvaweto na kaznata
zatvor i ostvaruvaweto na resocijalizacijata na ubijcite te{ko mo`e
da se opravda, osobeno vo uslovi koga dominira soznanie deka kaznuvaweto,
kako vo svetot, taka i kaj nas se u{te e osnovnata poluga na
kriminalnata politika. 222 Ottamu, kako posebno interesen problem za
ans se postavuva pra{aweto kolku denes kazneno-popravnite ustanovi
se organizirani vo soglasnost so sovremenite barawa na kriminalnata
politika i nivnaat vistinska uloga vo suzbivaweto na ubistvata.
Za navleguvawe vo ovie problemi be{e potrebno da se dopre su-
{tinaat na subjektivnite kriminogeni vlijanija. Od tie pri~ini preku
nuivnata analiza i nie se dobli`ivme do vnatre{nite negativni
karakteristiki na ubijcite vi SRM, a so toa i do podra~jeto {to ovozmo`uva
konkretni deluvawa vrz samiot poedinec. Vo ovoj del na trudot,
vsu{nost, }e se obideme da odgovorime kako ubiecot treba da se
resocijalizira so ogled na osobinite {to gi poseduva. Ili, poinaku
re~eno, prethodnite istra`uva~ki soznanija treba da ni poslu`at da
go dosegneme postoeweto ili nepostoeweto na bitnite elementi {to
gi izdvojuvaat ubijcite od drugite osudenici na kazna zatvor i {to
treba specifi~no da se primeni ili deka ne treba ne{to da se primeni
spored tezaat - ubijcite se dobri zatvorenici koi treba da se
pu{tat samo da ja izdr`at kaznata.
Ova se osnovnite pra{awa vrz koi se nadovrzuvaat i golem broj
drugi teoretski i prakti~ni aspekti {to se zna~ajni za celosnoto nau~no
zaokru`uavwe na problemot. Niv }e im posvetime soodvetno mesto
vo izlagawata {to sleduvaat. No, za da bideme pouspe{ni vo toa, se
~ini deka ovde e potrebno sosema nakratko da se potsetime koi se ubijcite
kaj nas so ogled na nivnite etiolo{ki svojstva. Ova, kako {to }e
vidime podocna, od pri~ina {to karakteristikite na ubijcite se neizbe`en
uslov za utvrduvaweto ne samo na orientacijata na penitencijarniot
prevosopiten tretman preku adekvaten izbor i sproveduvawe
na oblicite, metodite i sredstvata za postapuvawe, tuku i za osnovnoto
naso~uvawe na represivnata politika kon ovie dela voop{to.
Vo odnos na karakteristikite na ubijcite {to proizleguvaat
od objektivnite etiolo{ki vlijanija nie ve}e dadovme opredelena sin-
221
Vidi: Markovi} i dr. str. 252-255, Vili}, str. 235, Pe{i} I, str. 147,
Salihu III, str. 64-73 i dr.
222
Vidi: Milutinovi} II, str. 106 i Lazarevi} I, str. 10.
220