Zoran Sulejmanov - Ubistvata vo Makedonija (p.295)

nite dela. Od druga strana, nivnata brojnost ja nametna potrebata od
opredeleno nivno grupirawe. Za taa cel trgnuvaj}i od razli~ni kriteriumi
se pravaat opredeleni podelbi na viktimogenite predispozicii.
Zaradi podobro sogleduvawe na probemot }e navedeme nekoi od
tie podelbi.
Spored kriteriumot na nivnoto poteklo ovie predizpozicii se
delat na vrodeni i steknati.
Spored ulogata {to viktimogenite predispozicii ja imaat vo
izvr{uvaweto na deloto se naveduvaat predispozicii {to kaj delinkventot
sozdavaat ideja za izvr{uvawe na deloto: predispozicii {to
vlijaat vrz delinkventot za izborot na `rtvata i predispozici {to mu
ja olesnuvaat zada~ata na delinkventot.
Spored svojata priroda predispoziciite se delat na li~ni
(pol, vozrast, du{evna zaostanatost i bolest, alkokolizam, narkomanija,
homoseksualnost, ladnokrvnost, skr`avost i lakomost, razo~aranost,
`alost i sl.), socijalni (zanimawe, op{testvena izoliranost, asocijalni
povedenija i sl) i situacioni (opredeleno mesto, vreme i stek
na okolnosti kaj koi postoi pogolema opasnost da se stane `rtva).
Trgnuvaj}i od ovie soznanija i vo na{eto istra`uvawe se obidovme
da pronajdeme opredeleni lica koi se karakteriziraat so predispozicii
{to gi pravat popodlo`ni da stanat `rtvi na ubistvoto.
Vo taa smisla najprvin gi razgledavme `rtvite so ogled na nivniot
pol. Ova svojstvo na ~ovekot ima opredeleno vlijanie vrz viktimizacijata,
odnosno vrz procesot na stanuvawe `rtva na ubistvo. 111 Vo
istra`uvaweto se javija 83 ili 19,4% `rtvi od `enski pol, {to }e
re~e - `enite bile dvojno pove}e `rtvi na ovie dela odo{to se pojavile
kako nivni izvr{iteli. Toa ve}e samo za sebe zboruva deka `enite
poseduvaat opredeleni viktimo|eni predispozicii. Pri~inata za toa
treba da se bara pred se vo op{testvenoekonomskite, istoriskite i
kulturnite pretpostavki za nivnata viktimizacija. 112 @enite naj~esto
se `rtvi na povedenieto na lica od ma{ki pol (79,5%), odnosno vo
20,5% na lica od `enski pol. Poradi svojata tradicionalno podredena
polo`ba vo semejstvoto i vo op{testvenoekonomskiot `ivot, kako i
poradi svojata fizi~ka inferiornost, `enite pred se se `rtvi na svo-
111
Poimot viktimizacija na `rtvata e identi~en so poimot kriminalizacija
na storitelot. Prviot od ovie poimi go ozna~uva procesot na stanuvaweto
`rtva, vtoriot - procesot na stanuvaweto storitel na krivi~ni dela.
Storitelot i `rtvata mo`at da vlijaat kako vrz svojata sopstvena kriminalizacija,
odnosno viktimizacija, taka i vrz genezata na zlostorstvoto. I vo
dvata slu~ai bitnata uloga ja imaat, pred se, objektivnite, no i subjektivnite
faktori, odnosno osobinite na li~nosta na storitelot i `rtvata, koi, od
svoja strana, vo krajna linija se sepak formirani vrz osnova na op{testvenite
vlijanija.
112
Vidi: Dussich, str. 250-270.
142