Zoran Sulejmanov - Ubistvata vo Makedonija (p.295)
Studija - Krinminologija
Studija - Krinminologija
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
tucii, za kone~no da se <strong>vo</strong>zdigne od filozofska apstrakcijua <strong>vo</strong> konkretna<br />
realnost <strong>vo</strong> koja sopstvenoto "jas" go smeta ne samo pri~ina i<br />
uslov za postoeweto na samiot sebe, tuku i za postoeweto na se okolu<br />
nego, na nad<strong>vo</strong>re{niot svet. No pritoa, ne treba da se zaboravi onaa<br />
Dirkemova postavka spored koja ~ovekovata individualizacija e posledica<br />
na op{testvenata podelba na trudot i se pogolemata specijalizacija<br />
na ~ovekot <strong>vo</strong> trudot. Toa ni go potvrduva faktot {to moralnite<br />
poimi za li~nosta koja se steknuva so s<strong>vo</strong>ja svest, nezavisnost, avtonomnost,<br />
ne ostanuvaat apstraktni kategorii, tuku <strong>vo</strong> golema mera<br />
vlijaat i na oblikuvaweto na pravnite odnosi {to se javuvaat kako garancii<br />
no i ograni~uvawa na negovata polo`ba <strong>vo</strong> op{test<strong>vo</strong>to, {to<br />
inaku se menuvaat pod neposredno vlijanie na ekonimskiot i politi~kiot<br />
raz<strong>vo</strong>j na op{test<strong>vo</strong>to. Me|utoa, op{testveno, politi~kki i sociokulturno<br />
determiniraniot raz<strong>vo</strong>j na ~ovekot i li~nosta {to niz celata<br />
istorija na ~oveko<strong>vo</strong>to op{test<strong>vo</strong> do denes, se ostvaruva vrz klasna<br />
struktuiranost i podadenost na lu|eto <strong>vo</strong> nego, go razviva individualizmot,<br />
go tera ~ovekot sopstvenata sigurnost i egzistencija, kako<br />
steknati soznanijua i iskust<strong>vo</strong>, da ja bara i ostvaruva preku izgraduvaweto<br />
na ~uvst<strong>vo</strong>to na uveruvawe deka " javniot interes" e sprotiven<br />
na negoviot individualen interes i sloboda, deka go stega i sopira <strong>vo</strong><br />
negovite streme`i kon sloboda i slobodniot natprevar za proiz<strong>vo</strong>dst<strong>vo</strong>,<br />
mu nametnuva barawa, ograni~uvawa, po pat na porezi zafa}a od<br />
ona {to toj go sozdava, mu nametnuva prisila po pat na policija i <strong>vo</strong>jska,<br />
go tera <strong>vo</strong> <strong>vo</strong>jni i go <strong>vo</strong>di <strong>vo</strong> drugi barawa {to ne mu se prijatni<br />
ili gi smeta za nepotrebni. Ottuka i prviot stav i orientacija kon<br />
gra|anski individualizam, {to sovremenoto gra|ansko bur`uasko<br />
op{test<strong>vo</strong> go razvi do krajni granici se izrazuva i oblikuva preku pasivniot<br />
odnos kon zaedni~kiot op{testven `i<strong>vo</strong>t i sozdavawe na sopstven<br />
intimen, nezavisen li~en `i<strong>vo</strong>t pod parolata "s<strong>vo</strong>ja ku}i~ka -<br />
s<strong>vo</strong>ja slobodica" i za{tita na se {to e okolu nea so site mo`ni sredstva.<br />
Drugiot stav kon gra|anskiot individualizam se izrazuva preku<br />
pesimisti~kiot odnos kon op{test<strong>vo</strong>to, prezir kon site biolo{ki<br />
vrednosti na ~ove~kite masi, razvivawe na nagonot za mo} i vladeewe<br />
so drugite, nastojuvawe da se postigne sopstvena sigurnost, materijalna<br />
i socijalna, preku obezbeduvawe nadmo} na drugite. Respektivniot<br />
odnos kon ovie soznanija e neophoden za da se sfati deka individualizmot<br />
e poedine~na (individualna) no i op{testvena kategorija,<br />
{to ~ovekot ja poseduva kako individualno biolo{ko no i op{testveno<br />
bitie ne kako potreba i po pravilo da ja izrazi s<strong>vo</strong>jata individuacija<br />
- nastojuvawe da ja izrazi s<strong>vo</strong>jata li~nost i s<strong>vo</strong>ite osobenosti,<br />
s<strong>vo</strong>ite sposobnosti i porivi, tuku deka taa negova karakteristika {to<br />
go opredelluva nego<strong>vo</strong>to individualno i op{testveno odnesuivawe se<br />
javuva kako op{testvena i kulturna uslovenost za negovata socijalizacija.<br />
12
Change language