Zoran Sulejmanov - Ubistvata vo Makedonija (p.295)

mskoto vo individualiziraniot ~ovek {to treba da ja odr`uva konkretnoto
op{testvo. Vo taa smisla kolku {to e podobro op{testvoto
dotolku }e bide opodobar i po~esen poedinevot vo nego i negovata
sre}a }e go raduva bez da ja sporeduva so tu|a, 10 tuku vo sre}ata na drugiot
}e ja gleda i sopstvenata sre}a. Dominiraweto na nagonskoto i
emocionalnoto vo ~ovekot ne e ni{to drugo, tuku osloboduvawe na
kontrolata na op{testvoto vrz poedinecot. Ottuka i pra{aweto, kolku
po{irokata i potesnata op{testvena sredina e vinovna za rastrojstvoto
na onie vrednosti {to treba da ja so~inuvaat smislata na `ivotot,
a kolku se za toa vinovni poedincite, odnosno nivnite individualni
karakteristiki i nivniot nedovolen napor da gi usoglasat so
op{testveniot `ivot. To~no e sekako deka se vinovni i ednite i drugite,
no nepraveden e onoj koj zaednni~kiot porok go prefrla samo na
poedincite. 11 Pogolemata vina e sepak vrz op{testvoto koe nudi niza
pogre{ni primeri, brz napredok i brza promena na vrednostite koi vo
opredeleni uslovi poedinecot ne mo`e uspe{no da gi sledi. Od tie
pri~ini smetame deka na{eto op{testvo u{te denes e dol`no da vlo-
`i pogolemi usilbi za smaluvawe na site protivop{testveni povedenija
so takov odnos i sredstva so koi }e se vodi smetka za razli~nite
uslovi i sostojbi. Pritoa, op{testvoto treba da e svesno deka e potreben
dolgotraen napor vo borbata protiv zlostorstvata i drugite negativni
odnesuvawa, no ne zatoa tie da prestanat, tuku da ne pobedat.
Toa se, vsu{nost, i ramkite vo koi sakame da go smestime i posmatrame
ubistvoto kako edno konkretno i osobeno te{ko negativno odnesuvawe
na ~ovekot i vo niv da gi pobarame odgovorite i re{enijata na na{ite
po~etni pra{awa.
Konkretizacijata na gornite stavovi bi mo`ela da se sksplicira
na sledniov na~in. Dosega{nite filozofski, antropolo{ki, sociolo{ki,
psiholo{ki i eti~ki istra`uvawa vo osnova se soglasuvaat
deka ~ovekovata svest e ona {to nemu mu nalaga da ima obziri sprema
drugiot ~ovek: "ne pravi mu go na drugiot ona {to ne saka{ tebe da ti
go pravat." Sposobnosta {to ja imame za steknuvawe iskustva, da se
se}avame na niv, da gi predviduvame pri~inite i uslovite za da gi otstranime
onie {to ni {tetat, ili da dojdeme do poinakvi {to se korisni
za odr`uvawe i sre}ata na na{eto bitie kon taa edinstvena cel na
site na{i telesni i duhovni akcii se stremi ona {to so eden zbor se
narekuva um. 12 Ottamu, svesta ili umot ni zabranuvaat da gi negirame
`ivotot i slobodata na drugiot i so nego da postapuvame kako so
sredstvo. Ako se otkrie vrednosta {to mu e svojstvena na ~ovekot kako
10
"Na{ata sre}a neka ne ne raduva bez sporeduvawe so tu|a, nikoga{
nema da bide sre}en onoj {to go ma~i toa {to drug e posre}en od nego.":
Seneka, str. 95.
11
Seneka, str. 91.
12
Vidi: Holbah, str. 192.
22