Zoran Sulejmanov - Ubistvata vo Makedonija (p.295)

ubistva na selo se izrazuva vo srazmer 71,4% : 26,2%, a kaj ma`ite
66,5% : 33,5% {to uka`uva deka vo selskite sredini se u{te mnogu
sporo se manifestiraat procesite na op{testveno izedna~uvawe na
`enata i ma`ot i obratno, deka toj proces e pozabrzan vo gradot. Vo
selskite sredini `enata se u{te e vo pogolema zavisnost od ma`ot i
pot~ineta na negovata ekonomska mo} i fizi~ka uloga. Taa e tamu pred
se vrzana za ku}ata i podigaweto na decata, no i za opredeleni dol`nosti
okolu zemjodelskite raboti i odgleduvaweto na dobitokot. Nejzinoto
pravo na zaedni~ko i ramnopravno odlu~uvawe, isto taka, e svedeno
na minimum. Pokraj vakvata nejzina polo`ba treba da se ima predvid
i faktot deka na selo e mnogu pogolemo vlijanieto na tradicionalnite
sfa}awa za moralot na `enata koja voobi~aeno ostanuva
bremena. Zatoa, kako {to }e vidime podocna od ovie sredini poteknuvaat
80,0% od site ubistva na dete pri pora|awe.
I na selo (37,7%) i v grad (37,3%) dominira vr{eweto ubistva
od odmazda. Pokraj odmazdata na selo e karakteristi~no i u~estvoto na
ubistvata poradi imotni sporovi (15,9%), od netrpelivost vo bra~ni,
semejni i srodni~ki odnosi (10,8%) i eliminacija na lice {to pretstavuva
tovar za interesite na ubiecot (9,7%). Od druga strana, vo gradskite
sredini zna~itelno mesto zazemaat ubistvata od qubomora
(19,0%) i od netrpelivi bra~ni, semejni i srodni~ki odnosi (16,7%).
Ottuka, mo`e da se ka`e deka navedenite grupi ubistva od ovie motivi
se karakteristi~ni za seloto, odnosno gradot bidej}i nivnoto zaedni-
~ko u~estvo za obete podra~ja go dostignuva procentot od 79,0%.
[to se odnesuva do prostornata podvi`nost na storitelite na
ubistva mo`e slobodno da se ka`e deka e mala i ne zaslu`uva posebno
vnimanie. Imeno i onie storiteli od selo i onie od grad svoite dela
gi vr{ele pred se vo mestoto na postojanoto `iveewe i toa re~isi vo
ednakvi odnosi izleguvale od svojata sredina. Toa go potvrduva faktot
deka storitelite gi vr{at svoite ubistva vo vrska so uslovite, na~inot
na `iveeweto i ostvaruvaweto na svoite interesi vo svojot najneposreden
prostor. 45
Vo gradskite sredini go gubat zna~eweto tradicijata, obi~aite,
srodstvoto, sosedsvoto i drugite sli~ni kontakti i odnosi {to imaat
golema funkcija na selo. Vo gradot se javuva posebna tn. urbana kultura
i zaseben sistem na vrednosti i op{testveni odnosi. Me|usebnite
45
Na selo kako mesta na `iveewe bile izvr{eni 219 (50,9%) ubistva,
vo grad kako mesto na `iveewe 114 (29,6%) ubistva; vo selo vo koe storitelot
do{ol od grad od istata op{tina 10 (2,6%); vo selo vo koe storitelot do{ol
od selo od istata op{tina 13 (3,4%); vo grad vo koj storitelot do{ol od grad
vo op{tinata 12 (3,1%); vo grad vo koj storitelot do{ol od grad vo SRM 5
(1,3%); vo selo vo koe storitelot do{ol od grad na SRM 3 (0,8%); vo selo vo
koe storitelot do{ol od selo vo SRM 4 (1,0%) i vo grad vo koj storitelot
do{ol od grad od druga republika 2 (0,5%).
72