Zoran Sulejmanov - Ubistvata vo Makedonija (p.295)

ni, povr{ni, lekoverni i lesno se naveduvaat na {to i da e, bidej}i ne
mo`at da gi voo~at posledicite. Zatoa oligofrenite lesno im podlegnuvaat
na sopstvenite i tu|i seksualni porivi i na alkoholot. Pokraj
niskata inteligencija i nesposobnosta za rasuduvawe, ne e ~udno {to
sfa}aweto na moralot im e slabo. Afektite im se povr{ni i promenlivi.
Izrazuvaweto na afektite obi~no im e preterano i nesmasno.
Bes~uvstvitelni se na problemite i situaciite na drugite, bidej}i ne
gi sfa}aat tie situacii. 207
2. Neurozite 208 ne stojat re~isi vo nikakva vrska so izvr{uvaweto
na ubistvata. Ovoj zaklu~ok koj proizleze od pregledot na sudskite
predmeti za izvr{enite ubistva e vo soglasnost i so misleweto
na najgoelemiot broj avtori, koi smetaat deka neurozite retko se javuvaat
klako faktor na kriminalitetot voop{to, odnosno deka ne mo`e
da se zboruva za relativno potraen odnos me|u niv i ubistvata. 209
I pokraj toa {to nemaat posebno etiolo{ko zna~ewe, neurozite
i nivnoto manifestirawe se posebno bitni vo zatvorskata zaednica,
za{to vo golema mera mo`at da go naru{at penolo{kiot tretman
na osudenite lica. Me|utoa, ovoj fakt ne mo`evme empiriski da go
proverime, za{to vo KPD Idrizovo ne uspeavme da dobieme podatoci
za nivniot obem, dvi`ewe i posledicite za penalnite napori.
4. PSIHOZI NA UBISTVATA
Psihozite se zaboluvawa na centralniot nerven sistem (prvenstveno
na mozokot), koi se manifestiraat vo patolo{ki oblici (rastrojstva
io procesi) na pogolem broj psihio~ki funkcii. 210 So ogled
na svoeto poteklo obi~no se klasificiraat na onie {to poteknuvaat
od organski bolesti i povredi na mozokot (organski psihozi) i onie
{to se proizvod od raznovidni du{evni sudiri i nasledni osobini
(funkcionalni psihozo.
Naj~esti vidovi na psihozi (du{evni zaboluvawa) se porgresivnata
paraliza, paranojata, mani~no depresivnata psihoza i {izofre-
207
Lopa{}i} i dr. str. 323.
208
Pod neurozi ili psihoneurozi (dvata poimi se identi~ni) gi
podrazbirame psiholo{kite promeni na li~nosta, koi na poedinecot mu
donesuvaat subjektivni te{kotii i doveduvaat do rastrojstva vo odnosot na
li~nosta sprema okolinata, bilo poradi {to nejzinata rabotna sposobnost
opa|a, bilo {to doa|a do te{kotii vo nejzinite odnosi vo semejstvoto,
sorabotnicite itn. Lopa{i} i dr. str. 128.
209
Vidi Milutinovi} I, str. 367, Vukovi}, str. 149, A~imovi} I, str.
50. Slabata povrzanost me|u neurozite i ubistvata proizleguva od toa {to
neuroti~nite lica se karakteriziraat so inhibitorni svojstva, strav i
nere{itelnost, a vo najlo{ slu~aj kvaziaktivnost.
210
Jevti} III, str. 10.
208