Zoran Sulejmanov - Ubistvata vo Makedonija (p.295)

popre~uvawe na patot na svadbena povorka, nedozvoluvawe nekomu da
se fati vo oro, stavawe prpka (sopka), butkawe, udirawe {lakanica,
maftawe so raka na tu|a devojka, nedavawe zbor na sostanok, nenasilen
obid da se ostvari seksualen odnos, nesakawe da se napu{ti tu| stan
itn, itn.
Za razlika do site drugi ubistva od odmazda, kaj ovie dela dominiraat
storitelite od makedonska nacionalnost (50,0%), pred onie od
albanskata i drugite nacionalnosti. Obrazovanieto ne se poka`uva
zna~ajno za ubistvata od ovie motivi, a vo pogled na zanimaweto na re-
~isi ednakvo nivo (od okolu 33,0%) se pojavuvaat zemjodelcite i NKV
rabotnici. Najgolemiot broj od ovie ubistva, isto kako i prethodnite,
gi vr{ele lica na vozrast od 21 do 25 godini.
- Odmazda poradi osramotuvawe na semejna ~est. Opredeleni
dejstvija vo na{ata sredina mnogu ~esto predizvikuavat ~uvstvo na
dlaboka posramenost na semejnata ~est. Spored op{tite eti~ki sfa-
}awa, a osobeno spored eti~kite sfa}awa na subjektivnata svest takvoto
~uvstvo naj~esto go predizvikuva siluvaweto na nekoj ~len od semejstvoto,
negovoto grabnuvawe zaradi sklu~uvawe brak, prekinuvawe
na brakot, sprotivstavuvawe na roditelite vo pogled na izborot na
bra~niot partner i sl. Vo takvite slu~ai, ne mo`ej}i da se pomiri so
naneseniot sram, kaj povredeniot se sozdava pobuda da vozvrati so dejstvie
{to, spored negovite sfa}awa e srazmerno na nanesenoto zlo i
istovremeno pogodno za "miewe" na sramot. Svoeto dejstvie toj go naso~uva
kako kon glavnite vinovnici na naneseniot sram, taka i kon
lica vo nivno nepostredno srodstvo, koi po negovo nao|awe imaat udel
vo nastanatata situacija.
Spored svojata vozrast najgolemiot broj od site ubijci bile od
41 do 45 godini (29,2%), a potoa od 51 do 60 godini (20,8%). Toa bile
lica {to si sozdale opredelen ugled vo sredinaat kade {to `iveele i
koi so ogled na toa, i svoite izrazeni zaostanati patrijalhalni sfa-
}awa se ~uvstvuvale najmnogu zasegnati od postapkite so koi im bila
povredena semejnata ~est. Zatoa tie i se javuvaat naj~esto vo odbrana
na ~esta, no na na~in so koj toa najmalku mo`e da se stori.
Za kulturnata i moralnata iskol~enost na nivnite sfa}awa,
pokraj nesoodvetniot na~in na nivnoto rea|irawe zboruva i nivoto na
nivnoto obrazovanie. Imeno, storitelite vo 88,3% slu~ai bile nepismeni
ili so obrazovanie do ~etvrto oddelenie osnovno u~ili{te, a
ostanatite 16, 6% so nepotpolno ili isklu~itelno so zavr{eno osnovno
obrazovanie.
Vo ovie dela za prv pat dominiraat storiteli so zanimawe
NKV rabotnici (40,7%) nad zemjodelcite (37,5%), a povratot bil izrazen
so 12,5%.
Vo pogled na sredstvata za izvr{uvawe, ovde isto taka za prv
pat so najgolemo u~estvo se javuva pu{kata (37,5%), a potoa so ne{to
94