Zoran Sulejmanov - Ubistvata vo Makedonija (p.295)
Studija - Krinminologija
Studija - Krinminologija
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
adi naru{eni bra~ni odnosi i qubomora, zboruva sam za sebe za nivnata<br />
pogolema izlo`enost na opredeleni okolnosti {to so sebe gi<br />
nosi nivniot status. Od druga strana, sosema maliot broj ubistva od<br />
drugi motivi uka`uva na <strong>vo</strong>zdr`uva~koto dejst<strong>vo</strong> na o<strong>vo</strong>j status koga <strong>vo</strong><br />
nego deluvaat zdravi odnosi koi ja zgolemuvaat odgo<strong>vo</strong>rnosta na sopru`nicite<br />
i sozdavaat uslovi za pogolema sigurnost <strong>vo</strong> celokupnoto<br />
odnesuvawe na poedinecot.<br />
Statusot ne`enet-nema`ena e li{en od ~uvst<strong>vo</strong>to na odgo<strong>vo</strong>rnost<br />
{to go nametnuva brakot optovaren so nedo<strong>vo</strong>lna psihosocijalna<br />
atmosfera {to so sebe ja nosi mladosta i op{testvenata polo`ba i<br />
uloga koi se gradat vrz taa osnova. Seto toa pridonesuva kaj ovie lica<br />
da se javuvaat pred se ubistvata od odmazda (41,5%), a potoa ubistvata<br />
na lica {to pretstavuvaat tovar za nivnite interesi (toa se naj~esto<br />
bra~nite i <strong>vo</strong>nbra~nite no<strong>vo</strong>roden~iwa, doen~iwa i deca so u~est<strong>vo</strong> od<br />
15,7%). Kaj niv re~isi i nema ubistva poradi naru{eni bra~ni, srodni~ki<br />
i semejni odnosi.<br />
I najposle, razvedenite lica, koi se pojavuvaat <strong>vo</strong> 1,5% slu~ai<br />
s<strong>vo</strong>ite ubistva gi izvr{ile samo od dva motivi: 0dmazda (50,0%) i qubomora<br />
(50,0%). Toa bile lica isklu~i<strong>vo</strong> od ma{ki pol, so razli~na<br />
<strong>vo</strong>zrast i nacionalnost, no prete` no so nisko obrazovno ni<strong>vo</strong>. Od niv<br />
66,7% se oddavale na sociopatolo{ki povedenija poradi {to gla<strong>vo</strong> i<br />
bile napu{teni od s<strong>vo</strong>ite soprugi, a toa bila glavnata i neposredna<br />
pri~ina za izvr{uavwe na deloto.<br />
[to se odnesuva na semejnite odnosi na storitelite na ubistvata,<br />
niv na opredelen na~in ve}e gi zafativme, za{to tie se neizbe`no<br />
povrzani so brakot. Ottuka, mo`eme da ka`eme deka <strong>vo</strong> semejst<strong>vo</strong>to<br />
doa|aat do izraz site onie faktori {to gi naru{uvaat i bra~nite<br />
odnosi. Me|utoa, pokraj niv opredeleno vlijanie manifestiraa i semejnata<br />
netrpeli<strong>vo</strong>st, pred se, poradi nepravilniot odnos sprema decata<br />
od porane{ni brakovi ili <strong>vo</strong>nbra~nite deca, neusoglasuvawe okolu<br />
<strong>vo</strong>spituvaweto i disciplinata na sopstvenite deca, preterano projaveniot<br />
afinitet i gri`a sprema roditelite i drugi pobliski i podale~ni<br />
srodnici so istovremeno zapostavuvawe na ~lenovite na potesnoto<br />
semejst<strong>vo</strong>, nepravilniot odnos kon ovie lica, me{aweto na roditelite<br />
i drugi lica <strong>vo</strong> re{avaweto na semejnite problemi i sl. Pritoa,<br />
site faktori {to doveduvale do dezintegracija na semejst<strong>vo</strong>to <strong>vo</strong> celina<br />
i negovite poedinci, nikoga{ ne deluvale poedine~no, tuku kako i<br />
kaj naru{enite bra~ni odnosi <strong>vo</strong> opredelena sprega na nekolku od niv<br />
istovremeno i komplementarno.<br />
6. RECIDIVIZMOT NA UBIJCITE<br />
Poimot i zna~eweto na povratot mo`e da se posmatraat od pove}e<br />
razli~ni pristapi. Taka gledano od krivi~nopraven aspekt <strong>vo</strong> na-<br />
{eto zakonodavst<strong>vo</strong> se razlikuvaat obi~en i pove}ekraten povrat.<br />
129
Change language