Zoran Sulejmanov - Ubistvata vo Makedonija (p.295)
Studija - Krinminologija
Studija - Krinminologija
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
Vo praktikata na KPD Idrizo<strong>vo</strong> toa me|utoa ne e slu~aj. Prvata karakteristika<br />
na nivnoto grupirawe e deka so nivnoto doa|awe <strong>vo</strong> ovaa<br />
ustanova ubijcite se smestuvaat <strong>vo</strong> zat<strong>vo</strong>reniot del na Domot i toa<br />
taka {to se <strong>vo</strong>di smetka podednak<strong>vo</strong> da bidat rasporedeni <strong>vo</strong> site negovi<br />
krila, odnosno rabotni edinici. Na toj na~in ne se <strong>vo</strong>di smetka za<br />
nivnite li~ni karakteristiki i posebniot individualen tretman,<br />
tuku, so ogled na nivnoto krivi~no delo, da bidat razbieni <strong>vo</strong> {to<br />
pogolem broj grupi. Osnovnata zamisla na toj raspored e deka tie, kako<br />
dobri zat<strong>vo</strong>renici so koi poradi dol`inata na kaznata na koja se osudeni<br />
upravata ima pomalku prioblemi, }e mo`at da ostvarat pozitivno<br />
vlijanie vrz drugite zat<strong>vo</strong>renici. Ili, poinaku re~eno, vak<strong>vo</strong>to<br />
nivno grupirawe treba da ostvari pozitivni efekti za drugite kategorii<br />
osudenici i za upravata <strong>vo</strong> smisla na odr`uvawe na redot i disciplinata<br />
<strong>vo</strong> Domot. Ottuka, vedna{ se postavuva pra{aweto kakva e korista<br />
za samite ubijci od vak<strong>vo</strong>to grupirawe. Odgo<strong>vo</strong>rot e ednostaven -<br />
nikakva! Zatoa se postavuva pra{aweto kade <strong>vo</strong>di vakvaat klasifikacija<br />
na ubijcite, no ne kako posebna kategorija storiteli na krivi~noto<br />
delo, tuku kako lica so posebni individualni osobini na koi uka`uva<br />
i samoto delo, odnosno na li~nosti kon koi treba da se prilagodat<br />
sredstvata i metodite za ostvaruvawe na celta na kaznata. Odgo<strong>vo</strong>rot<br />
na ova pra{awe po na{e mislewe mo`e da se ras~leni na sledniva dva:<br />
makar i deklarativno da se poka`e deka <strong>vo</strong> na{ite ustanovi se <strong>vo</strong>di<br />
smetka za osobenostite na li~nosta i potrebata od nejzino posebno<br />
grupirawe i tretman i vtoro, so vakviot na~in na rabota upravata na<br />
Domot da si sozdade uslovi za polesno ostvaruvawe na s<strong>vo</strong>ite zada~i.<br />
Pritoa golem udel <strong>vo</strong> vakvata sostojba imaat i objektivnite pre~ki,<br />
no i subjektivnite slabosti.<br />
II. METODI NA TRETMAN VO OSTVARUVAWETO NA<br />
RESOCIJALIZACIJATA NA UBIJCITE<br />
1. INDIVIDUALEN TRETMAN NA UBIJCITE<br />
Tretmanot e zbir na planski organizirani sitemati~ni postapki<br />
i dinami~ki akcii (vlijanija) {to od strana na penitencijarnite<br />
stru~waci preku razni oblici, metodi i sredstva se prezemaat sprema<br />
osudenicite so cel za nivna resocijalizacija, odnosno za ostvaruvawe<br />
poinakvi strukturni i dinami~ki crti na li~nosta {to nema da se pojavuvaat<br />
kako individualni determinanti na kriminalitetot. So nego<br />
se stremi kon podr`uvawe, razvivawe i usovr{uvawe na pozitivnite<br />
naviki, sklonosti, sta<strong>vo</strong>vi, interesi vrednosti, zamena na negativnite<br />
motivacii so promena na povedenieto po izleguvaweto na sloboda.<br />
O<strong>vo</strong>j tretman <strong>vo</strong> kaznenio-popravnite ustanovi se ostvaruva<br />
preku grupno i individualno postapuvawe so osudenicite. I edniot i<br />
247
Change language