Zoran Sulejmanov - Ubistvata vo Makedonija (p.295)

polno isklu~ena ni vinata na liceto {to stoelo na stranata na storitelot.
Motivite za vme{uvaweto vo ovoj tip odnosi se glavno istite
kako i kaj vme{uvawata od prviot tip.
Opredeleni tipovi vme{uvawa i brojkite {to gi potkrepuvaat
mora da se zemat so rezerva. Imeno, tipovite {to ovde gi navedovme
proizlegoa od empiriskiot materijal so koj raspolagavme i vo taa smisla
ne mo`at da se zemat za kone~ni, bidej}i e mo`no nivno pro{iruvawe,
modificirawe i konkretizirawe vo zavisnost od brojni drugi
odnosi {to mo`at da se pojavat kaj ubistvata. Pravata slika za ulogata
na tretite lica vo determiniraweto na ubistvata se zamagluva i
zatoa {to vo presudite od koi ja vr{evme ovaa analiza ~esto ne se navleguvalo
podlaboko vo otkrivaweto na ovie odnosi. Taka za na{eto
istra`uvawe ostana sosema nepoznata ulogata na tretite lica kaj ubistvata
motivirani od krvna odmazda i kaj golem broj od ubistvata od
drugi vidovi odmazda, kako i kaj ubistvata na dete pri pora|awe.
Ulogata na tretite lica be{e ~esto zamaglena i kaj ubistvata od site
drugi motivi, a osobeno koga se rabotelo za lica {to se vme{uvale na
stranata na `rtvata, koja i samata e malku tretirana od strana na
sudot.
Vo na{eto istra`uvawe ne mo`evme da gi otkrieme ni onie
treti lica koi pomalku ili pove}e podednakvo sorabotuvale so obete
lica od kriminalniot par, kako ni onie treti lica koi ostanale nepoznati
za stopritelot i za `rtvata, pa duri i za onoj na ~ija strana se
vme{ale. Na{a pretpostavka e deka brojot na ovie lica e prili~no
golem, no vo otsustvo na edinstven odnos kaj sudovite za utvrduvaweto
na ovie pojavi zasega se ~ini sosema nevozmo`no nivnoto empirisko
potkrepuvawe.
Me|utoa, i pokraj seto toa, navedenata tipologija vo koja se
vodi smetka za ulogata na tretite lica vo determiniraweto na ubistvata
i nivniot odnos so kriminalniot par, mo`e vo golema mera da se
naseti etiolo{koto zna~ewe na ovoj problem. Vo taa smisla proizleguva
i oblikuvaweto na etiolo{kite soznanija vo preventivnata i represivnata
borba protiv ovoj kriminalitet, {to be{e i celta na
na{iot obid, odnosno interes za ovie lica.
III. SUBJEKTIVNI KRIMINOGENI VLIJANIJA
188
1. POIM I STRUKTURA NA LI^NOSTA
So ogled na toa {to osobinite na li~nosta vo momentot na izvr{uvaweto
na deloto se opredeluvaat kako vnatre{ni kriminogeni
faktori ili subjektivni kriminogeni vlijanija, najprvin e nu`no da
se odgovori na nekolku osnovni pra{awa {to ja osvetluvaat nivnata
su{tina i go ovozmo`uvaat pravilnoto sogleduvawe na nivnoto mesto