Zoran Sulejmanov - Ubistvata vo Makedonija (p.295)
Studija - Krinminologija
Studija - Krinminologija
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
58<br />
II. NEKOI KARAKTERISTIKI NA UBISTVATA<br />
1. ODNOSOT NA OBIDENITE I DOVR[ENITE UBISTVA<br />
Krivi~noto pra<strong>vo</strong> pravi razlika me|u krivi~noto delo <strong>vo</strong> obid<br />
(conatus delicti) i dovr{enite dela. Obidot na krivi~no delo postoi<br />
koga dejstvieto na izvr{uvaweto so umisla e zapo~nato (nedovr{en<br />
obid), no i toga{ koga <strong>vo</strong> celost e prezemeno (dovr{en obid) pod uslov<br />
da ne nastapila {tetna posledica. Kaznata za obid proizleguva ottamu<br />
{to toj zna~i zagrozuvawe, doveduvawe <strong>vo</strong> opasnost na objektot na za{-<br />
titata, i jasna, vidliva manifestacija na zlostorni~kata <strong>vo</strong>lja na<br />
storitelot, a dokolku se raboti za nedovr{en obid samo zatoa {to<br />
bila manifestirana opredelena zlostorni~ka <strong>vo</strong>lja. Taa kazni<strong>vo</strong>st e<br />
predvidena so ~l. 19 KZ SFRJ za krivi~i dela za koi spored zakonot<br />
mo`e da se izre~e kazna zat<strong>vo</strong>r do pet godini, a za obid na drugo krivi~no<br />
delo samo toga{ koga zakonot izre~no propi{uva kaznuvawe za<br />
obid. Storitelot se kaznuva za obid <strong>vo</strong> granicite na kaznata propi{ana<br />
za konkretnoto krivi~no delo, a mo`e da se kazni i poblago, {to <strong>vo</strong><br />
sudskata praktika i ne e taka redok slu~aj duri i koga se raboti za<br />
krivi~noto delo ubist<strong>vo</strong>. Me|utoa, trgnuvaj}i od pri~inite poradi<br />
koi zakonodavecot predvidel kazni<strong>vo</strong>st i za obidot za krivi~noto<br />
delo, pa makar i so mo`nost za poblago kaznuvawe, <strong>vo</strong> krivi~opravnata,<br />
a osobeno <strong>vo</strong> kriminolo{kata teorija e op{to us<strong>vo</strong>eno sfa}aweto<br />
deka psiholo{ki gledano ne postoi nekoja razlika me|u obidenite<br />
i dovr{enite krivi~ni dela, osobeno so ogled na toa {to i kaj<br />
ednite i kaj drugite se pojavuvaat isti faktori {to ja opredeluvaat<br />
etiologijata na ovie kriminalni dejstvija. Od tie pri~ini predmet na<br />
na{eto istra`uvawe se i obidenite ubistva, kako i utvrduvaweto na<br />
nivniot odnos so dovr{enite dela od o<strong>vo</strong>j vid.<br />
Pri~inite od koi edno delo mo`e da ostane <strong>vo</strong> obid se mnogubrojni<br />
i zavisat od konkretnata situacija <strong>vo</strong> koja se manifestira dejstvieto<br />
na izvr{uvaweto. Tie odnapred ne mo`at da se predvidat so<br />
ogled na toa {to <strong>vo</strong> naru{enite odnosi koi se razre{uvaat so ubist<strong>vo</strong><br />
stapuvaat lica so razli~en pol, <strong>vo</strong>zrast, obrazovanie i brojni drugi<br />
s<strong>vo</strong>jstva kako i od razli~ni pobudi i so razli~ni sredstva. Za dovr-<br />
{enosta ili ostanuvaweto na deloto <strong>vo</strong> obid mo`e da vlijaat i mestoto<br />
i vremeto na izvr{uvaweto i mnogu drugi okolnosti od objektivna<br />
i subjektivna priroda.<br />
Sporedeno so opredeleni obele`ja na storitelot osobeno<br />
zna~aen se pojavuva odnosot na obidenoto i dovr{enoto ubist<strong>vo</strong> koga e<br />
<strong>vo</strong> pra{awe polot na storitelot. Imeno, dodeka kaj ma`ite se poka`uva<br />
odnos od 58,9% sprema 40,8% toj odnos e isto taka <strong>vo</strong> polza na<br />
dovr{enite dela i kaj niv iznesuva 90,5%. Me|utoa, o<strong>vo</strong>j podatok ne<br />
smee da se tolkuva isklu~i<strong>vo</strong> so zgolemenata zalostorni~ka <strong>vo</strong>lja na<br />
licata od `enski pol i nivnata pogolema ume{nost <strong>vo</strong> izvr{uvaweto
Change language