Zoran Sulejmanov - Ubistvata vo Makedonija (p.295)
Studija - Krinminologija
Studija - Krinminologija
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
Tabela br. 13<br />
Raspored na ubistvata sprema {kolskata sprema na storitelot<br />
Obrazovanie na ubijcite<br />
Izvr{eni ubistva<br />
nepismeni 45 11,2<br />
pismeni samouki 17 4,4<br />
nezavr{eno ~etvrto oddelenie 20 5.2<br />
zavr{eno ~etvrto oddelenie 141 36,6<br />
nezavr{eno osmo oddelenie 29 7,5<br />
zavr{eno osmo oddelenie 83 21,6<br />
nezavr{eno sredno obrazovanie 16 4,2<br />
zavr{eno sredno obrazovanie 28 7,3<br />
nezavr{eno vi{e i visoko obrazovanie 6 1,6<br />
zavr{eno vi{e i visoko obrazovanie 2 0,5<br />
Bkupno: 385 100,0<br />
Od prilo`enite podatoci vedna{ mo`e da se zabele`i deka<br />
ubistvata gi vr{at lica {to se nepismeni i go nemaat oformeno<br />
barem osnovnoto zadol`itelno obrazovanie. Nivnoto vklupno u~est<strong>vo</strong><br />
iznesuva 64,9%. Ako kon o<strong>vo</strong>j procent se dodade i procentot na ubistvata<br />
{to go izvr{ile storitelite so zavr{eno osmo oddelenie se<br />
dobiva pokazatel od 86,5%, od koj jasno proizleguva deka niskoto obrazovanie<br />
se poka`uva kako dosta zna~aen faktor {to vr{i golemo vlijanie<br />
vrz pojavata na o<strong>vo</strong>j kriminalitet. A deka obrazovanieto na storitelite<br />
na krivi~noto delo ubist<strong>vo</strong> nema ambivalenten kaarkter go<br />
poka`aa rezultatite i od drugi istra`uvawa od ovaa oblast. Taka<br />
spored istra`uvaweto <strong>vo</strong> Jugoslavija 87 obrazovnite kategorii do zavr-<br />
{enoto osnovno u~ili{te kaj ubistvata u~estvuvaat so 92,2 procenti.<br />
Jela~i} poka`a deka ovaa kategorija ubijci na podra~jeto na Split se<br />
javuva so 74,5% procenti 88 itn, itn.<br />
Ottuka vr{eweto ubistva logi~no se doveduva <strong>vo</strong> nepostredan<br />
vrska so niskoto obrazovanie. Vo taa smisla so pra<strong>vo</strong> mo`e da se istakne<br />
deka neobrazovanite lu|e se li{eni od onie vlijanija {to pridonesuvaat<br />
za pozitivno formirawe na li~nosta, nejzinata pravilna<br />
socijalizacija, jakneweto na moralnite sta<strong>vo</strong>vi, izdignuvaweto na<br />
kulturnoto ni<strong>vo</strong> i razvivaweto na soznanijata za op{testvenite vrednosti<br />
i odnosi. Neobrazovanosta e nu`no povrzana so neznaewe, zaostanati<br />
sfa}awa, nepromislenost, pogolema podlo`nost na alkohol i<br />
sli~ni strasti i neprifatlivi idei. Niskoto obrazovno ni<strong>vo</strong> <strong>vo</strong> golema<br />
mera go determinira i poleto na interesiraweto pri koristeweto<br />
na slobodnoto vreme. Ovie lica poka`uvaat mnogu pomal sodr`aen du-<br />
87<br />
Pe{i} I, str. 79.<br />
88<br />
Jela~i}, str. 30.<br />
120
Change language