Zoran Sulejmanov - Ubistvata vo Makedonija (p.295)
Studija - Krinminologija
Studija - Krinminologija
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
ezobyirna odmazda <strong>vo</strong> koja spored KZ SRM mo`e, no ne mora da se<br />
podvede i krvnata odmazda.<br />
Odmazadta vsu{nost pretstavuva motiv od koj mo`e da bide storeno<br />
sekoe ubist<strong>vo</strong>, a se karakterizira so povedenie od strana na storitelot<br />
kaj kogo odzemaweto na tu|iot `i<strong>vo</strong>t kako kompenzacija za<br />
storenoto zlo predizvikuva opredeleno psihi~ko zado<strong>vo</strong>lst<strong>vo</strong>. Me|utoa,<br />
pri~inite {to go inicirale dejtvieto na storitelot i negoviot<br />
odnos kon taa pri~ina i `rtvata na krivi~noto delo ~esto nemaat<br />
s<strong>vo</strong>ja racionalna podloga, nasoka i srazmernost i na toj na~in uka`uvaat<br />
na lica koi <strong>vo</strong> ostvaruvaweto na s<strong>vo</strong>ite interesi gi kr{at najelementarnite<br />
normi na pravniot i socijalniot poredok. Vo takvite<br />
slu~ai velime deka postoi bezobyirna odmazda i takvite povedenija, za<br />
razlika od drugite, se podveduvaat pod ~l. 37 st. 2 t. 4 KZ SRM. 29<br />
Za ilustracija na ova tolkuvawe <strong>vo</strong> krivi~nopravnata teorija i<br />
sudskata praktika naj~esto se istaknuva deka ubist<strong>vo</strong>to od bezobyirna<br />
odmazda postoi toga{ koga storitelot se odmazduva za nezna~itelno<br />
ili zamisleno delo (na primer, ubist<strong>vo</strong> na ispituva~ot koj nepravedno<br />
go butnal studentot na ispit, ubist<strong>vo</strong> poradi navreda ili telesna<br />
povreda, ubist<strong>vo</strong> poradi kra`ba i sl.), ili toga{ koga odmazdata e<br />
naso~ena kon lice {to ne go skrivilo ili samo delumno go skrivilo<br />
zloto {to bilo po<strong>vo</strong>d za odmazdata (ubist<strong>vo</strong> na lice {to od nebre`nost<br />
predizvikalo po`ar <strong>vo</strong> koj izgorela ku}ata na storitelot i sl.)<br />
Pritoa, objektivnata strana na ova krivi~no delo <strong>vo</strong> sekoj slu~aj bi<br />
mo`ele sintetizirano da ja izrazime niz sledno<strong>vo</strong> - socijalnite konflikti<br />
<strong>vo</strong> koi zapadnale ovie lica gi re{avaat na bekurpulozen i mo-<br />
{ne re{itelen na~in za da gi zado<strong>vo</strong>lat, pred se, s<strong>vo</strong>ite povredeni<br />
~uvstva, koi, isklu~uvaj}i gi slu~aite na krvnata odmazda, se stavat i<br />
pred najvisokata vrednost - ~ovekoviot `i<strong>vo</strong>t.<br />
- Ubisto od niski pobudi (~l. 37 st. 2 t. 4 KZ SRM). Pokraj<br />
ubist<strong>vo</strong>to od koristoqubie, zaradi izvr{uvawe ili prikrivawe na<br />
drugo krivi~no delo i ubist<strong>vo</strong>to od bezobyirna odmazda <strong>vo</strong> na{eto zakonodavst<strong>vo</strong><br />
se predviduva i edna <strong>vo</strong>op{tena inkriminacija so koja se<br />
vneseni i onie ubistva {to mo`at da bidat predizvikani od drugi<br />
niski pobudi. Na toj na~in se zafa}aat site slu~ai {to mo`e da se<br />
pojavat <strong>vo</strong> praktikata, a so ogled na moti<strong>vo</strong>t, koj pretstavuva dvi`e~ka<br />
sila na deloto, gi isfrlaat od socijalniot kolosek onie li~nosti {to<br />
<strong>vo</strong> golem obem se li{eni od ko~nicite i op{testvenite nasoki <strong>vo</strong> s<strong>vo</strong>eto<br />
povedenie. Nivnite niski pobudi se <strong>vo</strong> osobeno izrazena protivre~nosta<br />
so vladea~kite vrednosti na op{test<strong>vo</strong>to i gi navreduvaat<br />
osnovnite moralni sta<strong>vo</strong>vi na javnosta, odnosno na sekoj prose~en ~ovek<br />
<strong>vo</strong> koj barem i malku e vsadeno ~uvst<strong>vo</strong>to i sfa}aweto za razlikuvaweto<br />
na dobroto od zloto. Vo ovaa smisla kako niski pobudi {to mu<br />
647.<br />
29<br />
Vidi: Salihu II, str. 421-431, Kambovski I, str. 143-144 i Zlatari} III, str.<br />
48
Change language