Zoran Sulejmanov - Ubistvata vo Makedonija (p.295)
Studija - Krinminologija
Studija - Krinminologija
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
Krivi~niot zakonik od 1951 godina. Toa e nov oblik na krivi~no delo<br />
{to na identi~en na~in e predvideno <strong>vo</strong> site republi~ki i pokrainski<br />
krivi~ni zakoni od 1977 godina. Za nego<strong>vo</strong>to postoewe se bara poseben,<br />
krajno negativen odnos na storitelot sprema `rtvata {to pretstavuva<br />
specifi~na subjektivna strana kaj ova krivi~no delo. Ubist<strong>vo</strong>to tuka<br />
dobiva te`ok vid ne tolku poradi na~inot na nego<strong>vo</strong>to konkretno<br />
izvr{uvawe, kolku poradi povedenieto {to mu prethodelo na li{uvaweto<br />
od `i<strong>vo</strong>t na nekoe lice. Toa povedenie e bezobyirno i nasilni-<br />
~ko i toa od poseben intenzitet, ja nadminuva obi~nata bezobyirnost<br />
so koja inaku se karakterizira sekoe nasilni~ko povedenie.<br />
- Ubist<strong>vo</strong> od koristoqubie (~l. 37 st. 2 t. 4 KZ SRM). Ubist<strong>vo</strong>to<br />
od koristoubie postoi toga{ koga so li{uvaweto od `i<strong>vo</strong>t na nekoe<br />
lice se nastojuva da se dojde do materijalna korist za sebe ili za drug.<br />
Pod koristoqubie se podrazbira takov motiv koj se sostoi <strong>vo</strong><br />
egoisti~ki streme` na storitelot za postignuvawe opredelena materijalna<br />
korist i po cena na odzemawe na tu| `i<strong>vo</strong>t. Korista kon koja se<br />
stremi storitelot se izrazuva kako zgolemuvawe na imotot ili odbegnuvawe<br />
na nego<strong>vo</strong>oto nu`no namaluvawe.<br />
Za postoewe na ova delo ne e neophodno materijalnata korist<br />
da bide i navistina i ostvarena, nitu da e ostvarena tokmu opredelena<br />
korist ili korista da e protivpravna. Relevantno e samo toa deka storitelot<br />
postapuva od al~nost, od bezobyirno egoisti~ko te`nenie i<br />
toa po cena na izvr{uvawe na ubist<strong>vo</strong>. Deloto mo`e da bide storeno<br />
samo so direktna umisla.<br />
- Ubist<strong>vo</strong> zaradi izvr{uvawe ili prikrivawe drugo krivi~no<br />
delo (~l. 37 st. 2 t. 4 KZ SRM). Vo ovaa situacija storitelot so ubist<strong>vo</strong>to<br />
prakti~no gi otstranuva pre~kite {to go one<strong>vo</strong>zmo`uvaat izvr-<br />
{uvaweto na drugoto krivi~no delo. 27<br />
Vo vtoriot slu~aj ubist<strong>vo</strong>to na nekoe lice e storeno zaardi<br />
prikrivawe drugo krivi~no delo. Prethodnoto mo`e da bide sekoe<br />
krivi~no delo bez ogled na toa dali se raboti za dovr{eno ili za krivi~no<br />
delo <strong>vo</strong> obid ili pak za podgotvitelno dejstvie.<br />
Obata oblici na ova ubist<strong>vo</strong> mo`at da bidat storeni samo so<br />
direktna umisla. Se raboti za kombinacija na dve neprava, a so toa i za<br />
zgolemena vina, za naplastuvawe na edna kriminalna koli~ina vrz<br />
druga povrzana so edinstveniot motiv na storitelot. Pokraj kumulacija<br />
na dve neprava tuka imame i zgolemen stepen na vina, zo{to samoto<br />
doveduvawe na `rtvata <strong>vo</strong> pozicija da bide obi~no sredst<strong>vo</strong>, izlez za<br />
ivle~uvawe na storitelot, zboruva za visokiot stepen na suro<strong>vo</strong>st,<br />
bes~uvstvitelnost i egoizam. 28<br />
- Ubist<strong>vo</strong> od bezobyirna odmazda (~l. 37 st. 2 t. 4 KZ SRM). Za<br />
o<strong>vo</strong>j oblik na te{ko ubist<strong>vo</strong> se raboti samo toga{ koga e storenpo od<br />
27<br />
Vidi: Petrovi}, P. str. 64.<br />
28<br />
Kambovsaki I, str. 14.<br />
47
Change language