Zoran Sulejmanov - Ubistvata vo Makedonija (p.295)
Studija - Krinminologija
Studija - Krinminologija
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
ubiva lice so naru{en ili te{ko<br />
naru{en op{testven ugled 50 11,7%<br />
- ubiec so normalen op{testven ugled<br />
ubiva lice so ist takov ugled 263 61,6%<br />
- nepoznato 40 9,4%<br />
Vkupno 427 100,0%<br />
Od ovie odnosi proizleguvaat nekolku zna~ajni zaklu~oci.<br />
Me|u prvite e sekako deka najgolemiot broj lica {to go so~inuvaat<br />
kriminalniot par <strong>vo</strong> s<strong>vo</strong>jata sredina va`ele za ~esni i mirni lu|e so<br />
normalen op{testven ugled. Verojatno mnogumina }e se iznenadat,<br />
veli Kapamaxija, koga }e vidat deka ubijcite (i `rtvite Z.S.) se sosema<br />
obi~ni lu|e koi ni malku ne se razlikuvaat od prose~niot gar|anin<br />
koj mirno `ivee <strong>vo</strong> svetot na edna ubava slika {to samiot si ja<br />
sozdal za sebe i koj ~esto veruva deka toj nikoga{ ne bi mo`el da stane<br />
ubiec (odnosno `rtva, Z.S.) 121 Vtoriot isto taka va`en zaklu~ok e <strong>vo</strong><br />
toa deka ubijcite so naru{en ili te{ko naru{en op{testven ugled<br />
ubivaat lica so normalen op{testven ugled <strong>vo</strong> ista mera kako i ubijcite<br />
{to bile so normalen op{testven ugled, a ubile lice so naru{en<br />
ili te{ko naru{ern op{testven ugled. Toa zna~i deka i me|u `rtvite<br />
~esto se nao|aat lica za koi se karakteristi~ni opredeleni sociopatolo{ki<br />
povedenija pred izvr{uvaweto na ubistvata i toa <strong>vo</strong> ista mera<br />
se izraziole <strong>vo</strong> genezata na deloto kako i sociopatolo{kite povedenija<br />
na storitelite.<br />
Interpersonalnite odnosi i interakcii me|u ubiecot i `rtvata<br />
{to mu prethodat na izvr{enoto delo i viktimogenite predispozicii<br />
na `rtvata u~estvuvaat <strong>vo</strong> kriminogenezata na ubistvata i sozdavaat<br />
tri razli~ni predkriminalni situacii i tipovi na `rtvi.<br />
Vo eden slu~aj predkriminalnata situacija se karakretizira so<br />
postoewe pretshoden odnos me|u ubiecot i `rtvata koj {to ja sozdava<br />
prilikata za deloto. Viktimogenite predispozicii ovde go pottiknuvaat<br />
ubiecot na akcija. Tie kaj nego vlevaat pomisla za zlostorst<strong>vo</strong>,<br />
"gi predizvikuvaat negovite latentno kriminalni tendencii koi dejstvuvaat<br />
vrz negovite kriminalni sklonosti i nagoni, zabrzuvaj}i go na<br />
toj na~in zlostorst<strong>vo</strong>to." 122 Vo ovie slu~ai zboruvame za opredelena<br />
`rtva bilo od nad<strong>vo</strong>re{nite okolnosti, bilo od sopstvenite latentni<br />
viktimogeni predispozicii.<br />
Vo vtoriot slu~aj predkriminalnata situacija ne proizleguva<br />
od prethoden odnos me|u storitelot i `rtvata, tuku se sozdava pred samiot<br />
kriminalen nastan. Na stranata na `rtvata tuka postojat viktimogeni<br />
predispozicii {to pottiknuvaat ubiecot na ubist<strong>vo</strong>. Toa se<br />
onie predispozcii {to liceto go pravat poprivle~no <strong>vo</strong> o~ite na zlo-<br />
121<br />
Kapamaxija, str. 11.<br />
122<br />
Fatah, str. 649.<br />
149