Zoran Sulejmanov - Ubistvata vo Makedonija (p.295)
Studija - Krinminologija
Studija - Krinminologija
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
d) Na krajot nu`no e da se potencira u{te edna okolnost {to ja<br />
poka`uva i drugata strana na medalot i so toa ja zaokru`uva etiolo-<br />
{kata zadnina na o<strong>vo</strong>j naj~est i karakteristi~en vid ubistva na na-<br />
{eto podra~je. Imeno, treba da se znae deka povredata na ~esta koja<br />
ima dominantno mesto <strong>vo</strong> opredeluvaweto na `i<strong>vo</strong>tnata smisla na ubiecot,<br />
kaj nego nu`no doveduva do takva intapsihi~ka sostojba {to se<br />
izrazuva <strong>vo</strong> ~uvst<strong>vo</strong> na omraza. A toj emocionalen odnos kon `rtvata ja<br />
sozdava odmazdoqubi<strong>vo</strong>sta kako nova, hedonisti~ki orientirana, narcisoidna<br />
vrednost. Ovaa sledovatelna vrednost izniknuva vrz prethodnata<br />
povredena vrednost i <strong>vo</strong> stek so nea ima silno kriminogeno vlijanie,<br />
155 {to vsu{nost go opredeluva agresivnoto povedenie ~ija sodr`ina<br />
lapidarno mo`e da se izrazi so aforizmot Fiat iusticia pareat mundis.<br />
Povredenata ~est i sozdadenata omraza odat raka pod raka so psiholo{koto<br />
zado<strong>vo</strong>lst<strong>vo</strong> {to go nosi odmazdata.<br />
Ottuka proizleguva i slednata razlika me|u ubiecot od na{eto<br />
podra~je i onoj od kapitalisti~kite zemji. Ubiecot na zapad odzema<br />
tu| `i<strong>vo</strong>t ne zatoa {to ja mrazi `rtvata, tuku naprosto zatoa {to gi<br />
saka nejzinite pari, a ubiecot kaj nas ubiva za da ja za~uva sopstvenata<br />
~est (ili ~esta na s<strong>vo</strong>ite bliski), no pritoa i zatoa {to ja mrazi `rtvata.<br />
Ovde e zna~ajno i toa deka i odmazdoqubi<strong>vo</strong>sta, kako i ~esta<br />
ima golema podr{ka od potesnata sredina na opredleni podra~ja, kade<br />
se pojavuva kako specifi~no socijalno nasledst<strong>vo</strong> poradi nedo<strong>vo</strong>lnata<br />
integriranost na potkulturnite grupi so op{testvenite vrednosti.<br />
Vakviot stav na oddelnite sredini i denes gi o<strong>vo</strong>zmo`uva ubistvata<br />
poradi se u{te niskiot satepen na materijalnata i duhovnata kultura,<br />
koj ima soodveten izraz vrz svesta na lu|eto: poradi se u{te golemaat<br />
prisutnost na iracionalni momenti, tradicionalizam i obi~aen na-<br />
~in na `i<strong>vo</strong>t, osobeno <strong>vo</strong> selskite sredini od na{aat republika poradi<br />
nivnata zat<strong>vo</strong>renost <strong>vo</strong> pogled na normite i vrednostite od drugite<br />
sredini. Se dodeka storitelot ~uvstvuva nekakov pritiosok {to<br />
go do`ivuva kako omalova`uvawe, potcenuvawe i otfrlawe na negovata<br />
li~nost poradi toa {to ne projavil opredelena reakcija {to<br />
bila o~ekuvana od strana na sredinata od koja poteknuva, <strong>vo</strong> nea se razvivaat<br />
omraza i odmazdni~ki vrednosti {to }e gi pret<strong>vo</strong>ri <strong>vo</strong> ubist<strong>vo</strong>.<br />
Koga sredinata }e go korigira s<strong>vo</strong>eto sfa}awe <strong>vo</strong> vrska so odmazdni~koto<br />
rea|irawe, takvite sfa}awa }e is~eznat i od svesta na najgolemiot<br />
broj poedinci, koi <strong>vo</strong> o<strong>vo</strong>j moment odzemaweto na tu|iot `i<strong>vo</strong>t<br />
ne go smetaat za nisko delo, tuku se ubedeni <strong>vo</strong> toa deka pravat ne{to<br />
na {to imaat pra<strong>vo</strong> i dol`nost.<br />
155<br />
Vrednostite imaat visoka motivaciona sila. Tie imaat pogolema<br />
dinami~ka sila od site drugi dinami~ki komponenti na li~nosta osven vitalnite,<br />
fiziolo{ki potrebi. Petrovi}, M, str. 301.<br />
173
Change language