Zoran Sulejmanov - Ubistvata vo Makedonija (p.295)

adeni dve ekstremni sfa}awa: ednoto, na ova psiholo{ka osobina 178 i
dava primarno zna~ewe vo uslovuvaweto na kriminalnoto povedenie, a
drugoto poa|a od sosema sprotivno stojali{te - deka me|u niv ne postoi
nikakva povrzanost.
Od prvoto stojali{te iznikna tn. teorija na inteligencijata,
spored koja, niskoto ili zaostanatoto intelektualno nivo na poedinecot
se tretira kako osnoven, re{ava~ki faktor na kriminalnoto povedenie.
179 Osnovnata postavka se sostoi vo toa deka licata so vakvi osobini
se popodobni za kriminalno odnesuvawe, za{to pote{ko rasuduvaat
i |i sfa}aat odnosite me|u predmetite i pojavite, zna~eweto na
sociokulturnite normi i vrednosti i svoite zada~i vo ostvaruvaweto
na dol`nosnoto povedenie. Nedovolno razvienite ili nerazvienite
intelektualni osobini, spored protagonistite na ovaa teorija, se
osnovniot izvor na kriminalnoto povedenie.
Podocna, za razlika od ovie, se javija i stojali{tata {to vrz
osnova na opredeleni istra`uva~ki soznanija dojdoa do zaklu~ok deka
vo pogled na inteligencijata me|u prestapni~kata i neprestapni~kata
populacija ne postojat razliki ili tie se sosema malku izrazeni. So
ogled na toa, na intelektualnite osobini im se ograni~uva ili sosema
im se osporuva etiolo{koto zna~ewe.
[to se odnesuva do sovremenite istra`uvawa, vo niv preovladuva
idejata deka inteligencijata sepak ostvaruva zna~ajno vlijanie
vrz pojavata na kriminalitetot i so ogled na toa se istaknuva nu`nosta
od nejzino natamo{no sledewe i prou~uvawe, osobeno koga se raboti
za odelni oblici na protivop{testveno odnesuvawe. Vo niv ispra-
178
Inteligencijata pretstavuva edna od komponentite na sposobostite
na ~ovekot. Pod sposobnosti na li~nosta se podrazbiraat opredeleni psihi~ki
osobenosti {to taa li~nost ja pravat podobna za uspe{no vr{ewe na
opredeleni aktivnosti (dejnosti). Vo niv pokraj intelektualnite spa|aat i
senzornite i psihomotornite sposobnosti na ~ovekot. Site tie zaedno pretstavuvaat
osobini {to vo prv red se nasledno usloveni, no vo golem obem i od
procesot na rasteweto i sozrevaweto na poedinecot, kako i od negovite aktivnosti
naso~eni kon ostvaruvawe opredeleni zada~i i celi (u~ewe, rabota i
sl.) i vlijanieto na negovata potesna i po{iroka op{testvena okolina. Kako
i drugite osobini na li~nosta i sposobnostite vo krajna linija pretstavuvaat
potencijalni dinami~ki sistemi za vr{ewe opredeleni dejnosti, odnosno za
projavuvawe opredeleno povedenie vo koe spa|a i kriminalnoto.
179
Nekoi od pretstavnicite na ovaa teorija, kako {to se Ferguson
(Ferguson), Bart (C. Burt), Kar-Sanders (Carr-Saunders), Manhajm (Mannheim),
Gibs (Gibbs), Glikovite (Sheldon and E. Glueck) i drugi se obidoa maloletni~kata
delinkvencija da ja objasnat so kriminogenoto vlijanie na inteligencijata
na posreden na~in - preku ispituvaweto na nivoto na obrazovanieto koe
{to neosnovano go doveduvaat vo vrska so inteligencijata i ja smetaat za nejzina
direktna posledica. Vidi: Milutinovi} I, 92-93.
193