Zoran Sulejmanov - Ubistvata vo Makedonija (p.295)
Studija - Krinminologija
Studija - Krinminologija
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
o{ko povedenie na o<strong>vo</strong>j vid vrz pojavata na ubistvata. Procentot od<br />
15,1% na prv pogled mo`ebi i ne izgleda golem, no <strong>vo</strong> sporedba so<br />
iznosot na drugite sociopatolo{ki povedenija zaslu`uva posebno vnimanie.<br />
101 Me|u hroni~nite alkoholi~ari ne se pojavuvaat lica od `enski<br />
pol, a kaj akutnite alkoholi~ari gi imame samo <strong>vo</strong> eden edinstven<br />
slu~aj. Toa uka`uva re~isi na nepostoe~ko dsejst<strong>vo</strong> na alkoholizmot<br />
pri pojavata na ubistvata kaj `enata. 102 Objasnuvaweto na ovaa pojava<br />
<strong>vo</strong> nikoj slu~aj ne treba da se bara <strong>vo</strong> razli~noto vlijanie na alkoholot<br />
vrz polovite, tuku edinstveno <strong>vo</strong> op{testvenite faktori {to go<br />
opredeluvaat poinakviot odnos na `enata sprema upotrebata na alkoholni<br />
pijaloci. Obi~aite i sfa}awata na na{ata sredina se u{te ne i<br />
doz<strong>vo</strong>luvaat na `enata javno da konzumira alkoholni pijaloci i da se<br />
opiva, i so ogled na toa povlekuvaat posebna op{testvena osuda. Vo<br />
slu~aj koga kaj `enata pobeduva vnatre{nata dietaza sprema alkoholot,<br />
taa go upotrebuva kri{um i izlolirano (sama) taka {to negovite<br />
op{testveni posledici mnogu poretko mo`at da go manifestiraat<br />
s<strong>vo</strong>eto dejst<strong>vo</strong>, bidej}i otsustvuvaat elementite koi treba da go sozdadat<br />
op{testvenioit konflikt {to mu prethodi na ubist<strong>vo</strong>to.<br />
[to se odnesuva do <strong>vo</strong>zrasta na alkoholi~arite, spored istra-<br />
`uvaweto na Markovi} taa nema zna~ewe kaj ubistvata. Od druga strana,<br />
<strong>vo</strong> istra`uvaweto na ubistvata <strong>vo</strong> Jugoslavija se istaknuva deka<br />
najgolem broj od niv gi izvr{ile alkoholi~ari na <strong>vo</strong>zrast od 21-30<br />
godini so u~est<strong>vo</strong> od 36,0%. 103 Do sli~ni podatoci so poslednive dojdovme<br />
i nie <strong>vo</strong> na{eto istra`uvawe koga se raboti za storitelite {to<br />
se pojavile kako hroni~ni alkoholi~ari (48,0%). Me|utoa, koga se raboti<br />
za akutnite alkoholi~ari, kaj niv dominira <strong>vo</strong>zrasta od 21-25 godini<br />
so 11 (33,3%) slu~ai. Ovaa pojavnost se dol`i na faktot deka so<br />
ovaa <strong>vo</strong>zrast se povrzani brojni problemi od li~niot i op{testveniot<br />
`i<strong>vo</strong>t na ~ovekot koi go teraat na upotreba na alkohol i relativno<br />
brzo popu{tawe pred nego<strong>vo</strong>to dejst<strong>vo</strong>. Toa, od druga strana, na izvesen<br />
na~in zna~i deka povisokite <strong>vo</strong>zrasni kategorii ili podocna se oddale<br />
na upotreba na alkohol, a `i<strong>vo</strong>tnoto iskust<strong>vo</strong> gi {titi od zapa|awe<br />
<strong>vo</strong> krimminal, ili pak prebrodile opredelena faza bez da storat<br />
krivi~no delo kako plod na naviknuvaweto od s<strong>vo</strong>ja strana na okolnos-<br />
101<br />
Alkoholizmot e takva sociopatolo{ka pojava koja "<strong>vo</strong> osnova gi<br />
ima istite socijalni koreni kako i kriminalitetot" i zatoa se smeta kako<br />
eden od pozna~ajnite kriminogeni faktori <strong>vo</strong> uslovuvaweto na pojavata na<br />
ubistvata. Vidi: Milutinovi} I, str. 331.<br />
102<br />
Spored istra`uvaweto na ubistvata <strong>vo</strong> Jugoslavija <strong>vo</strong> alkoholizirana<br />
sostojba bile izvr{eni samo 3,6% ubistva od strana na lica od `enski<br />
pol (Pe{i} I, str. 64). A spored istra`uvaweto <strong>vo</strong> NR Hrvatska <strong>vo</strong> akutna<br />
alkoholiziranost `enite izvr{ile 5,8% Ubistva. Markovi} i dr. str. 154.<br />
103<br />
Pe{i} I, str. 64.<br />
137
Change language