Zoran Sulejmanov - Ubistvata vo Makedonija (p.295)

toj na~in {to }e razvie poinakva svest, stavovi i vrednosti, koi osudenikot
}e gi ponese kako oru`je so koe }e im se sprotivstavuva na
op{testevnite vlijanija. Kaj niv treba da se razvijat takvi stavovi so
~ija pomo{ }e bidat vo sostojba da im se sprotivstavat na konzervativnite
sfa}awa i predrasudi, odnosno na kulturnata zaostanatost
na sredinata. Nivnaat psiha treba da se prilagodi na onie eti-
~}i sfa}awa {to }e bidat vo sostojba da gi aktiviraat vnatre{nite
sili na sekoj poedinec vo borbata so site te{kotii i otporot i neprifa}aweto
na sredinata.
[to se odnesuva do tretmanot na ubijcite vo ~ie{to delo imale
dominantna uloga frustraciite, mora da se nastojuva kon podlaboki
zafati {to }e zna~at prestruktuirawe na nivnata li~nost. Vo taa
smisla kako mo{ne polezen metod se predlaga individualnata psihoterapija.
260
Vakvata koncepcija na tretmanot, iako ne e nova, e samo ideja za
idninata. Vo KPD Idrizovo toj ne se primenuva, nitu pak mo`e da se
primenuva, bidej}i pri ispituvaweto na li~nosta na storitelot ne se
nastojuva da se navleze vo razlikuvaweto na toa koi krivi~i dela se
plod na motivacija, a koi na frustracija na ubijcite.
Vakviot individualen tretman ne se ostvaruva i od drugi pri~ini.
Edna od niv ve}e spomnavme, a stoi nadvor od mo`nostite na vospituva~ite,
t.e. vo propustite na sudskata i penitencijarnata individualizacija.
Druga pri~ina e se u{te neadekvatnata obrazovna i stru~na
struktura na vospituva~ite vo Domot, koja ne mo`e da se povrze so site
napred navedeni barawa i o~ekuvawa od niv, osobeno vo pogled na
primenata na metodite na individualnata psihoterapija.
Treta pri~ina e vo toa {to vospituva~ite rabotat vo grupi od
80-120 osudenici, a imaat brojni zada~i od koi golem broj od tehni~ki
kaarkter, pa na niv i pokraj najgoelmite `elbi ne mo`at ni fizi~ki
da odgovorat.
Kako ~etvrta pova`na pri~ina mora da se istakne i nevklu~enosta
na drugi stru~waci (psiholozi, psihijatri, socijalni rabotnici,
pa duri i stra`ari) vo ostvaruvaweto na procesot na resocijalizacijata.
Seto ova go potvrdi i na{eto istra`uvawe. Spored podatocite
od nego, vo individualniot tretman bile vklu~eni 89 osudeni ubijci,
10 ne bile opfateni so tretman, 261 a za edno lice nemavme podatoci.
260
Za mo`nostite i problemite na individualnata psihoterapija
vidi: Miti} II, str. 25-38.
261
Osudenite lica {to ne bile vklu~eni vo individualniot tretman
gi pra{avme za pri~inite za toa. Dvajca od niv ni odgovorija deka li~no
smetaat oti nemaat seriozni problemi za koi bi razgovaarle so vospituva~ot,
eden od niv izjavi deka vospituva~ot nikoga{ ne saka da go soslu{a, eden deka
252