Zoran Sulejmanov - Ubistvata vo Makedonija (p.295)
Studija - Krinminologija
Studija - Krinminologija
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
nivnata intervencija <strong>vo</strong> mnogu mal broj slu~ai dovela do pozitivni<br />
rezultati, dodeka od druga strana, imalo slu~ai <strong>vo</strong> koi liceto {to<br />
intervenira go zagubilo `i<strong>vo</strong>tot tokmu poradi taa intervencija.<br />
Od tie pri~ini na opredelen na~in se postavuva pra{aweto za<br />
ispravnosta na insistiraweto vrz o<strong>vo</strong>j moment <strong>vo</strong> slu~aite koga opasnosta<br />
na sozdadenata situacija i sredstvata {to pritoa se upotrebuvaat<br />
ne i odgovaraat na realnata mo`nost za spre~uvawe na negativnite<br />
posledici.<br />
Dodeka za prvite dva odnosi na sredinata sprema ubistvata ne<br />
mo`eme da dademe sigurna orientacija, za tretiot odnos kako faktor<br />
na ubistvata mo`eme da ka`eme deka ima osobeno zna~ewe {to zaslu-<br />
`uva posebno vnimanie <strong>vo</strong> pogled na prezemaweto na preventivni<br />
merki. Ovde se raboti za moralno vrednuvawe na ubistvata pod nivnoto<br />
op{testveno zna~ewe. Bez poretenzija da navleguvame <strong>vo</strong> site<br />
okolnosti na o<strong>vo</strong>j problem koj napred na opredelen na~in ve}e go<br />
zafativme, ne mo`eme da go prenebregneme faktot deka <strong>vo</strong> na{ata<br />
sredina e dosta prisutno uveruvaweto oti na opredleni povedenija<br />
treba da se rea|ira so ubist<strong>vo</strong>. Ne e retko pra{aweto {to si go postavuva<br />
na{iot prose~en gra|anin: "[to bi storil koga bi ti ubile ili<br />
siluvale ~len od semejst<strong>vo</strong>to, koga bi ja zateknal `enata so drug ma`<br />
ili pak ti e storen nekoj drug vid pote{ka navreda?" Ne e redok ni<br />
odgo<strong>vo</strong>rot: "Bi go ubil storitelot na tak<strong>vo</strong>to delo" Vakviot stav koj<br />
<strong>vo</strong> na{ata sredina ima dlaboki istoriski i kulturni koreni, e edna od<br />
onie okolnosti {to go olesnuvaat preodot kon deloto i mnogu ~esto<br />
naiduva na nezdrava poodr{ka i odobruvawe <strong>vo</strong> bezzlobnite izjavi: "I<br />
jas taka bi storil."<br />
4. SREDSTVATA NA MASOVNATA KOMUNIKACIJA<br />
Vo kriminolo{kata literatura so pra<strong>vo</strong> nekoi sodr`ini na<br />
sredstvata na masovnata komunikacija i nivnoto vlijanie vrz svesta,<br />
navikite i povedenieto na lu|eto ~esto se doveduvaat <strong>vo</strong> vrska so pojavata<br />
na ubistvata. Pritoa, nekoi avtori go zastapuvaat misleweto<br />
deka tie sredstva preku opredeleni sodr`ini se javuvaat kako bitni,<br />
izrazeno negativni oblici na vlijanie, drugi smetaat deka negativnoto<br />
vlijanie na tie sredstva e nezna~itelno ili nikak<strong>vo</strong>, a treti se<br />
nekade na sredinata priznavaj}i im na opredeleni sodr`ini samo<br />
delumno potiknuva~ko dejst<strong>vo</strong> <strong>vo</strong> vrska so sozdadenata kriminalna<br />
situacija i odnosi.<br />
Prvata grupa avtori, 164 trgnuva od stojali{teto deka sredstvata<br />
na masovnata komunikacija so s<strong>vo</strong>jata sodr`ina ne vr{at zna~itelno<br />
vlijanie vrz povedenieto na lu|eto. Vo tie sodr`ini naj~esto se sre}avaat<br />
iskol~eni sfa}awa {to gi pottiknuvaat i stimuliraat nezdra-<br />
164<br />
Lombrozo, Geri, Selig i dr.<br />
179
Change language