Zoran Sulejmanov - Ubistvata vo Makedonija (p.295)
Studija - Krinminologija
Studija - Krinminologija
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
deka li~nosta na `rtvata i nejzinoto povedenie ne se pomalku va`ni<br />
od li~nosta i povedenieto na zlostornikot. Taa isto taka doka`a deka<br />
<strong>vo</strong> najgolem broj slu~ai pome|u parot delinkvent - `rtva postojat biopsihosocijalni<br />
vrski {to tkaat mre`a na odnosi od koi izvira agresijata.<br />
107 Nakratko, viktimologijata uspeva da uka`e deka `rtvata so<br />
s<strong>vo</strong>ite s<strong>vo</strong>jstva, odnosot sprema storitelot i nejzinoto pridonesuva-<br />
~ko povedenie pretstavuva zna~aen kriminogen faktor i <strong>vo</strong> pojavata<br />
na ubistvata i za nea mora da se <strong>vo</strong>di smetka od aspektiot na prakti~nite<br />
zafati i teoretskite i empiriskite istra`uvawa za ovaa<br />
op{testvena pojava.<br />
Prou~uvaweto na `rtvata od fenomenolo{ki i etiolo{ki<br />
aspekt e osobeno bitno kaj ubistvata, bidej}i toa e <strong>vo</strong> funkcija na nivnoto<br />
preventivno i represivno suzbivawe. Od tie pri~ini i nie se<br />
zafativme so viktimolo{ko prou~uvawe na ubistvata koristej}i antropolo{ko-deskriptivni<br />
108 i statisti~ki metodi. Na ova mesto }e se<br />
obideme da gi prika`eme dobienite soznanija <strong>vo</strong> vrska so s<strong>vo</strong>jstvata na<br />
`rtvata, nejziniot odnos sprema ubiecot i pridonesot <strong>vo</strong> izvr{enoto<br />
delo.<br />
II. VIKTIMOLO[KI PREDISPOZICII<br />
Viktimogenite predispozicii se onie karakteristi~ni osobini<br />
{to pravat nekoe lice ili grupa koja gi poseduva tie osobini, postojano<br />
ili povremeno da bidat podlo`eni ili pomalku za{titeni od<br />
drugite i so samoto toa da stanat `rtva na posebno zlostorst<strong>vo</strong> ili na<br />
izvesen tip na kriminalitet. 109<br />
Me|u prvite nau~ni rabotnici {to uka`aa deka nekoi lica po-<br />
~esto od drugite stanuvaat `rtvi na opredeleni krivi~ni dela bea Hans<br />
fon Hentig (Hans <strong>vo</strong>n Hentig) i Eksner (Franz Exner). 110 Ottoga{, takvite<br />
soznanija po~naa empiriski da se proveruvaat i be{e doka`ano<br />
deka viktimogenite predispozicii na krivi~noto delo navistina<br />
pretstavuvaat faktor {to igra zna~ajna uloga <strong>vo</strong> geneata na krivi~tiki<br />
i nivniot pridones za genezata na zlostorst<strong>vo</strong>to. Navedeno spored Ristanovi},<br />
str. 34.<br />
107<br />
Fatah, str. 646.<br />
108<br />
Vo prou~uvaweto na vlijanieto {to go vr{i `rtvata vrz kriminalitetot<br />
analiti~ko-deskriptivniot metod o<strong>vo</strong>zmo`uva analiza na dinamizmot<br />
na deliktot, predkriminalnata situacija i preminot kon deloto i na toj na-<br />
~in go pravi mo`no opredeluvaweto na ulogata {to <strong>vo</strong> genezata na kriminalnoto<br />
povedenie go ima sekoja strana, a i razbiraweto na procesot na izborot<br />
na `rtvata i utvrduvaweto na elementite {to go opredeluvaat toj izbor. Ristanovi},<br />
str. 7.<br />
109<br />
Fatah, str. 648.<br />
110<br />
Ibid, str. 648<br />
141
Change language