Zoran Sulejmanov - Ubistvata vo Makedonija (p.295)
Studija - Krinminologija
Studija - Krinminologija
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
eriumi {to <strong>vo</strong> osnova poa|aat od subjektivnite s<strong>vo</strong>jstva i karakteristiki<br />
na osudenici sprema koi, so ogled na nivnite osobini, }e mo`at<br />
polesno i poefikasno da se izveduvaat pre<strong>vo</strong>spitni procesi i <strong>vo</strong> maksimalna<br />
mo`na mera da se anuliraat negativnite posledicvi na zat<strong>vo</strong>rskata<br />
zaednica. Me|utoa, iako <strong>vo</strong> teorijata postojano se istaknuvaat<br />
individualnite s<strong>vo</strong>jstva na li~nosta kako op{t i glaven patokaz za<br />
oformuvawe na razraboten sistem od merila {to }e ja oplemenat<br />
vertikalnata klasifikacija, na toj plan kaj nas e malku storeno.<br />
Vak<strong>vo</strong>to tvrdewe se nametnuva poradi toa {to <strong>vo</strong> penolo{kata<br />
teorija i praktika i pokraj bezbrojnite varijacii na oble`jata na ~ovekovata<br />
li~nost za vertikalnata klasifikacija dosega se izgradeni<br />
samo slednive kriteriumi: profesionalna pripadnost na osudenite<br />
lica, nivnoto povedenie za vreme na izdr`uvaweto na kaznata, stepenot<br />
na nivnata socijalna i du{evna zrelost, potrebata od nivno stru-<br />
~no obrazovanie i sposobnosta za nivna resocijalizacija. Spored ovie<br />
kriteriumi <strong>vo</strong> kazneno-popravnite ustanovi se izd<strong>vo</strong>juvaat osudeni<br />
lica <strong>vo</strong> posebni rabotni edinici, <strong>vo</strong> grupi na dobri, prose~ni i lo{i<br />
osudenici so razli~ni prava i pogodnosti ~ie {to steknuvawe zavisi,<br />
pred se, od nivnata gotovnost da go po~ituvaat ku}niot red, <strong>vo</strong> grupi <strong>vo</strong><br />
koi so razli~en intenzitet se primenuvaat <strong>vo</strong>spitnite i pre<strong>vo</strong>spitnite<br />
procesi, <strong>vo</strong> grupi <strong>vo</strong> koi osudenikot se vklu~uva spored oblikot<br />
na s<strong>vo</strong>jata potreba od obrazovanie i <strong>vo</strong> grupi <strong>vo</strong> koi se sproveduva,<br />
odnosno ne se sproveduva bilo kakov tretman.<br />
[to se odneuva do na{iot ZIS, vertikalnata klasifikacija <strong>vo</strong><br />
nego se regulira so dve na~elni odredbi od ~l. 102. Taka, spored st. 1 na<br />
o<strong>vo</strong>j ~len, " osudenite lica <strong>vo</strong> kazneno-popravnite ustanovi spored<br />
li~nite s<strong>vo</strong>jstva se rasporeduvaat <strong>vo</strong> oddelenija koi }e o<strong>vo</strong>zmo`at prezemawe<br />
na istovidni merki na pre<strong>vo</strong>spituvawe i odr`uvawe na disciplinata."<br />
Vo st. 2 od istiot ~len se veli: "<strong>vo</strong> oddelenijata osudenite<br />
lica spored nivnoto odneuvawe mo`at da se delat <strong>vo</strong> grupi so razli~ni<br />
pogodnosti."<br />
Vakvata pre{iroka zakonska regulativa nesomneno se odrazi<br />
vrz prakti~nite aspekti na osttvaruvaweto na vertikalnata klasifikacija.<br />
Vo na{ata penietncijarna praktika taa, vsu{nost, <strong>vo</strong>op{to ne<br />
se ostvaruva <strong>vo</strong> soglasnost so s<strong>vo</strong>jata su{tina, ili podobro re~eno,<br />
obidite <strong>vo</strong> toj pogled se daleku od ona {to se vistinskite celi na<br />
vertikalnata klasifikacija. 252<br />
go ograni~uva i racionalizira principot na penitencijarnata individualizacija.<br />
252<br />
Vertikalnata klasifikacija {to denes <strong>vo</strong> na{ata penitencijarna<br />
praktika za s<strong>vo</strong>ja osnova gi zema proiz<strong>vo</strong>dnata rabota i rabotnoto mesto, kako<br />
i sistemot na pogodnostite, nema realna smisla i zna~ewe. Spored prviot<br />
kriterium site osudenici {to rabotat <strong>vo</strong> ista rabotna edinica ili proiz<strong>vo</strong>dna<br />
smena so~inuvaat posebni klasifikacioni grupi. Vak<strong>vo</strong>to<br />
245
Change language