Zoran Sulejmanov - Ubistvata vo Makedonija (p.295)

taro lice kaj koe se rabotelo za skleroti~na demencija.
[kolskata sprema kaj ovie lica bila bez zna~ewe za izvr{uvawe
na ubistvoto so ogled na toa {to delata gi storile vo nepresmetliva
sostojba. Interesno e da se spomne deka kaj niv se pojavuvaat site
stepeni na obrazovanie, od nepismeni do lu|e so fakultett, so dominacija
na onie {to zavr{ile sredno obrazovanie (26,5%).
Najgolem broj od ovie lica bile zemjodelci (32,3%), a so ogled
na materijalnata sostojba slaboimotni (29,4%). I pokraj nivnata du{-
evna bolest, koja kaj opredleni poedinci se manifestirala u{te od
porano i na opredelen na~in bila vidliva, 38,2% od ovie lica usepale
da sklu~at brak i imale vkupno 30 maloletni deca.
Ubijcite od ovaa grupa ne{to pove}e poteknuvale od grad
(52,9%). Site zaemno li{ile od `ivot 34 lica, a se obidele da ubijat
u{te 10 lica. Svoite dela gi izvr{ile nad sopruga (29,4%), pozananik
i tatko na ednakvo nivo od 11,7% i isto taka na ednakvo nivo od 5,9%
nad brat ili snaa. Vo eden slu~aj kako nivni `rtvi se pojavuvaat i
lica {to im bile majka, sestra i baba. Nakratko, vo 58,8% slu~ai
nivnite `rtvi bile lica so koi se poznaavle i ~esto doa|ale vo me|usebni
kontakti. Ovie lica znaele za du{evnata bolest na storitelot i
za mo`nosta od projavuvawe na negovite neadekvatni reakcii, no sepak
ne uspeale da go spre~at nivnoto najte{ko povedenie. Vo ostanatite
41,2% slu~ai `rtvata i storitelot zaemno ne se poznavale nitu pred,
ni vo momentot na izvr{uvaweto na deloto, no stoele vo zategnati,
odnosno konfliktni odnosi.
Svoite dela psihoti~nite ubijci naj~esto gi izvr{uvale so
ogneno oru`je (41,3%), sekira (17,6%) i stap (11,8%). So ogled na mestoto
na izvr{uvaweto - vo zaedni~ki stan (29,4%), i na ednakvo nivo
od 20,6% na ulici, parkovi i na drugi javni mesta, kako i vo du{evni
bolnici. Po izvr{enoto ubistvo naj~ersto se davale vo begstvo
(23,5%) ili pak bile sovladuvani na samoto mesto na izvr{uvawe na
deloto.
Ona {to e najzna~ajno za etiologijata na ovie ubistva e sekako
dijagnozata na nivnata bolest, proceneta vo vremeto na izvr{uvaweto
na krivi~noto delo, kako i motivite od koi deluvale storitelite. So
ogled na prvoto, interesen e podatokot deka 76,5% ubistva bile izvr-
{eni od lica koi vo momentot na izvr{uvawetpo bile so izrazena
simptomatologija na du{evna bolest {izofrenija, a od niv 47,0% bile
pokonkretno opredeleni kako paranopidni {izofreni~ari. Od drugite
ubijci 11,8% bile so du{evna bolest paranoja; 5,9% so epilepsija i
eden slu~aj so arterioskleroti~na demencija (interpretativno ludilo).
Od site ovie 34 storiteli, 21 ili 61,8% porano bile lekuvani
vo du{evna bolnica, od kade {to podocna pred da go izvr{at ubistvoto,
ili bile otpu{teni kako zale~eni, ili povtorno se nao|ale na
213