Zoran Sulejmanov - Ubistvata vo Makedonija (p.295)
Studija - Krinminologija
Studija - Krinminologija
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
vaat toj motiv. Moti<strong>vo</strong>t mo`e da se pottikne, da zapo~ne procesot na<br />
nego<strong>vo</strong>to oformuvawe, samo koga li~nosta }e gi spoznae i }e gi pretstavi<br />
pri~inite na s<strong>vo</strong>eto deluvawe bez ogled na toa od kade tie poteknuvaat,<br />
A tie pri~ini ili faktori, pogodni za motivaciono deluvawe,<br />
bobi~no se: potrebite, interesite, strastite, ~uvstvata i raznovidnite<br />
emocionalni sostojbi, li~nite i socijalnite priliki, me|usebnite<br />
odnosi na lu|eto i sl. Toa zna~i deka za sozdavaweto na motivite<br />
podednak<strong>vo</strong> se zna~ajni osobinite na linosta na poedinecot i<br />
op{testvenoekonomskite, kulturnite, eti~kite i site drugi vlijanija<br />
{to ja determiniraat celokupnosta na odnosite i sfa}awata <strong>vo</strong> sredinata<br />
od koja toj poteknuva. 57 So eden zbor li~nosta ne mo`e da bide<br />
pasivna <strong>vo</strong> odnos na s<strong>vo</strong>ite organski potrebi, na naru{uvaweto na potrebite<br />
na nejziniot organizam, koi se sostojat <strong>vo</strong> sozdavawe na vi{ok<br />
ili nedostig na opredeleni materii, a ne mo`e da bide imuna ni na<br />
vlijanijata {to ja opredeluvaat nejzinata op{testvena polo`ba,<br />
nejzinite sta<strong>vo</strong>vi <strong>vo</strong> pogled na sopstvenosta, ~esta, ugledot, mo}ta, qubovta,<br />
seksualnite odnosi, semejnite i drugite op{testveni odnosi.<br />
Site ovie faktori pretstavuvaat silni motivacioni iz<strong>vo</strong>ri {to ne<br />
smeeat izolirano da se posmatraat ako se saka pravilna ocenka za<br />
su{tinata na sozdadenite li~ni i op{testveni motivi. 58<br />
Slednata faza na motivacioniot proces se dvi`i <strong>vo</strong> sferata na<br />
`elbite i streme`ite za postignuvawe na celta. Toga{ se opredeluva<br />
celta i se regulira na~inot na koj }e se postapi (izbor na mo`nosti i<br />
sredstva za postapuavwe). Vo ramkite na ovaa faza doa|aat do izraz<br />
eti~kite sfa}awa na poedinecot i <strong>vo</strong> zavisnost od negovite osobini se<br />
selektira instrumentariumot za postignuvawe na sakanata cel. Li~nosta<br />
se nao|a <strong>vo</strong> sostojba na napnatost, gotovnost za akcija. Taa sega go<br />
ispituva vidot na akcijata za opredleno celesoobrazno i naso~eno<br />
57<br />
Stojali{teto deka motivacijata pretstavuva psihi~ki proces <strong>vo</strong> koj<br />
~ovekot do`ivuva ne samo opredeleni potrebi, tuku i nekoi li~ni i op{testveni<br />
faktori, go nadminuva pogre{noto izedna~uvawe na poimot na moti<strong>vo</strong>t<br />
so poimot na potrebite, pa zatoa i nie mu se priklonuvame kako {to toa go<br />
pravat Pe{i} II, str. 225, A~imovi} I, str. 16 i dr.<br />
58<br />
Vo psihologijata e <strong>vo</strong>obi~aeno motivite da se delat na vrodeni i<br />
steknati. Prvite u{te se narekuvaat i fiziolo{ki ili biolo{ki i se delat<br />
na motiv za hrana, <strong>vo</strong>da, toplina, motiv za izbegnuvawe bolka i sl.. Ovie<br />
motivi se odnesuvaat na site poedinci. Nivnoto zaedni~ko s<strong>vo</strong>jst<strong>vo</strong> se sostoi<br />
<strong>vo</strong> toa {to se naso~eni kon otstranuvawe na opredeleni organski rastrojstva,<br />
odnosno zado<strong>vo</strong>luvawe na biolo{kite potrebi. Steknatite motivi se narekuvaat<br />
i socijalni. Toa se site onie motivi {to nastanuvaat <strong>vo</strong> tekot na raz<strong>vo</strong>jot<br />
na li~nosta i proizleguvaat od me|usebnite odnosi na lu|eto i nivnite<br />
op{testveni i psihi~ki potrebi, interesi, sta<strong>vo</strong>vi i sl. Tie se delat na:<br />
motiv za dru`ewe, za afirmacija ili samopotvrduvawe, motiv za sigurnost i<br />
borbenost i sl.<br />
85
Change language