Zoran Sulejmanov - Ubistvata vo Makedonija (p.295)

idei bolniot veruva i pokraj nivnata nerealnost, koja e sfatliva i za
edno prose~no du{evno zdravo dete, i so ni{to ne mo`at da se razubedat
vo toa. Nivnite dejstvija (psihomotorikata) se karakterizitraat
so: nemir (trkalawe po pod, postojano dvi`ewe, kinewe i sl), stupor
(celosna nepodvi`nost na nadvore{ni drazbi), mutizam (uporno mol~ewe,
neodgocarawe), paralogija (namerno pogre{no odgovarawe), katalepsija
(uporno zadr`uvawe na opredelena polo`ba na teloto), stereotipija
(uoporno povtoruvawe zborovi, gestovi ili drugi dvi`ewa),
paramimija (neadekvatno upravuvawe so mimikata).
So ogled na dinamikata i rasporedot na gorenavedenite simptomi
kaj zabolenite lica, oddelni avtori 216 {izofrenijata ja delat na
{izofrenija simpleks, hiberfrenija, katatonija i paranoidna {izofrenija.
Me|utoa, site se soglasuvaat so faktot deka poradi raznovidnosta
na simptomite, nivnata postojanost i zamrsenost, kako i nere-
{enoto pra{awe na etiologijata na ovie psihozi, ovaa i sli~ni podelbi
imaat ve{ta~ko no, i opredeleno prakti~ni zna~ewe. Vo taa smisla
se veli deka ramnodu{nosta, nedostigot od sposobnosti i inicijativa
se glavni simptomi na {izofrenijata simpleks. Katatonijata se
karakterizira so epizodni i trajni rastrojstva vo psihomotorikata vo
vid na stupor (zako~enost) ili nemir ili vozbuduvawe. Poradi slo-
`enata simptomatologija, hiberfrenijata obi~no se izbegnuva da se
definira, a za paranoidnata {izofrenija se istaknuva zna~eweto na
paranoidnite misli sprema koi se soobrazuva celokupnoto povedenie
na bolniot.
Se ~ini deka vo teoriskoto i prakti~noto prou~uvawe na paranoidnata
{izofrenija se oti{lo najdaleku. Kaj ovaa grupa zaboleni
preovladuvaat nesistematizirani i nelogi~i naludni~avi idei. Na po-
~etokot od bolesta poedinecot se somneva deka e izlo`en na ne~ie posebno
vnimanie i po~nuva da se pla{i i na sopstven na~in da gi analiziara
tie magloviti pojavi (osobeno so slu{ni halucinacii i telesni
senzacii) doa|aj}i do fantasti~en zaklu~oci. Kaj bolniot se pojavuvaat
idei na odnos i progonuvawe ~ija {to apsurdnost ne mo`e da se
proceni. Bolniot smeta deka go progonuvaat razli~ni neprijatelski
organizacii, razni sili, stranski agenturi itn. Toj ne jade, za{to mu e
sosema jasno deka hranata e zatruena, itn. 217
Po ovoj kratok prikaz na {izofrenijata, koncepiran spored
u~ebnicite na Jevti} i Lopa{i} i dr. mo`at mnogu lesno da se sfatat
ubistvata {to proizlegle od vakvite du{evni sostojbi na opredeleni
lica vo Makedonija.
Ubistvata povrzani so {izofrenite procesi i sostojbi mo`at
da se podelat na dve grupi. Prvata grupa ja so~inuvaat ubistvata storeni
od lica so vakvi zaboluvawa kaj koi vo momentot na izvr{uvaweto
216
Ibid, str. 221.
217
Lopa{i}, R. i dr, str. 224-225.
211