Zoran Sulejmanov - Ubistvata vo Makedonija (p.295)

lu~ime deka golem del od ubijcite se izrazeno iskompleksirani li~nosti,
{to pretstavuva produkt na nivniot li~en `ivoten neuspeh, no
i od vlijanieto na sredinata {to so svoite sfa}awa gi forsira i potencira
nivnite kompleksi.
v) [to se odnesuva di sfa}awata na ~esta od strana na potesnata
sredina na storitelot, tuka se raboti za takvi subkulturni vrednosti
{to se mnogu bliski do istaknuvaweto na va`nosta na ~esta od
strana na samiot ubiec. Takvite podkulturni vrednosti gi sozdavaat i
zasiluvaat subjektivnite vrednosni orientaciii na ubiecot. Na toj
na~in ubistvoto se javuva kako individualna dejnost {to zna~i prifa-
}awe na kulturnite celi i vrednosti so ednovremeno otfrlawe na
sredstvata za nivnoto ostvaruvawe. So odzemaweto na tu|iot `ivot poradi
povredena ~est, ubiecot, vsu{nost, gi afirmira kulturnite vrednosti
na svojata najneposredna sredina, no gi otfrla propi{anite i
dozvolenite na~ini na individualno za~uvuvawe ili povtorno vra}awe
na zagubenite vrednosti. Vo tie ramki opredeleno, povedenieto
{to se manifestira za dostignuvawe na ovie vrednosti vo kriminolo-
{kata teorija obi~no se narekuva inovacija (Robert Merton) ili farisejstvo
(Mihajlo Xuri}). 153 Se raboti za takvo povedenie {to poa|a
od apsolutizirawe na ~esta kako kulturna cel so istiovremeno ne|irawe
na `ivotot {to kako vrednost na dominantnata kultura sekoga{
ima prednost.
g) Kaj povrzanosta na visoko istaknatata ~est so izborot na povedenieto
za nejzinoto ostvaruvawe, treba sekoga{ da se ima predvid
deka neposrednata pri~ina na ubistvo e zagrozuvaweto ili povredata
na vrednosta {to ve}e se poseduva, 154 ili subjektivno se misli deka se
posaeduva, a ne `elbata da se dojde do ona {to se nema. Ova e osobeno
zna~ajno za opredeluvawe na specifi~nosta na ubistvata i li~nosta na
ubijcite na na{eto podra~je. Imeno, ubiecot kaj nas ne odi kon toa so
ubistvoto da sozdade vrednost {to kaj nego ne postoela, tuku kon za~uvuvawe
na ona {to ve}e go poseduval. Za razlika od toa, vo zemjite so
kapitalisti~ko op{testveno ureduvawe (osobeno vo SAD), storitelite
na ubistvoto vo soglasnost so potro{uva~kaat psihologija {to ja
sozdava sistemot, pred se ja preferiraat vrednosta na parite i materijalnoto
bogatstvo. Vo soglasnost so taa subjektivna, {to ovde istovremeno
e i objektivna vrednost kako na podkulturnata grupa taka i na
op{testvoto vo celost, go odbiraat i svoeto povedenie koe naj~esto e
naso~eno kon toa preku ubistvoto da se dojde do pari, odnosno do vrednost
{to ne se poseduva.
153
Vidi Xuri}, str. 110 i 112, Jankovi}-Pe{i}, str. 66-67 i 77-78 i Ja-
{ovi}, str. 180.
154
Ovde mo`e jasno da se vidi od tabelata br. 17, kade {to 72,2% lica
pred izvr{uvaweto na ubistvata vo svojata sredina va`ele za ~esni i ugledni
gra|ani.
172