Zoran Sulejmanov - Ubistvata vo Makedonija (p.295)
Studija - Krinminologija
Studija - Krinminologija
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
@rtvite na ovie ubistva <strong>vo</strong> 5 slu~ai bile bra~na ili <strong>vo</strong>nbra~na<br />
`ena na storitelot, dvajca poznanici i po eden sosed, prijatel i pos<strong>vo</strong>itel,<br />
a <strong>vo</strong> dva slu~ai storitelot i `rtvata <strong>vo</strong>op{to ne se poznavale.<br />
Utvrdenata dijagnoza (deka se raboti za ubiec {to e psihopatska<br />
li~nost) imala vlijanie vrz nivniot krivi~nopraven tretman. Od<br />
site utvrdeni slu~ai psiihopatskata sostojba bila uslov {to vlijael<br />
vrz visinata na izre~enata kazna. Imeno po dve od ovie lica bile<br />
proglaseni za namaleno ili bitno namaleno presmetlivi, a <strong>vo</strong> drugite<br />
sedum slu~ai nivnata abnormalna sostojba bila proceneta kako olesnuva~ka<br />
okolnost pri odmeruvaweto na kaznata. 202<br />
3. DRUGI RASTROJSTVA NA PSIHI^KOTO ZDRAVJE NA UBIJCITE<br />
1. Od drugite rastrojstva na psihi~koto zdravje na ubijcite od<br />
na{iot primerok zaslu`uva da mu se obrne vnimanie na zaostanatiot<br />
du{even raz<strong>vo</strong>j. Pod o<strong>vo</strong>j poim, koj <strong>vo</strong> psihijatrijata se narekuva u{te<br />
i oligofrenija, se podrazbira psihi~ka nerazvienost, odnosno du{evna<br />
nedozreanost predizvikana od spe~enost na centralniot nerven<br />
sistem (prvenstveno na mozokot i ~ulata) ili od nenormalnosta na<br />
endokrinite `lezdi ili od ne`iveewe <strong>vo</strong> socijalna sredina. 203<br />
Nakratko, licata so vakvi psihi~ki problemi poka`uvaat<br />
odredeni intelektualni (mentalni ili umni) defekti {to mo`at da<br />
imaat zna~ewe i pri izvr{uvaweto na kriminalnite dejnosti. Nivnoto<br />
zna~ewe pri izvr{uvaweto na ubistvata od na{iot primerok e<br />
malo. Imeno, <strong>vo</strong> nego se pojavuvaat samo pet lica koi od strana na<br />
sudot bile okvalifikuvani kako maloumni. Vo ~etiri od ovie slu~ai<br />
ve{takot dal i pokonkretna dijagnoza, odnosno gi opredelil stepenot<br />
na zaostanatosta na du{evniot raz<strong>vo</strong>j na li~nosta na ubiecot kako<br />
ma`, a storitelot se obidel da ja vtrati, no otkako <strong>vo</strong> toa ne uspeal ja ubil.<br />
Na krajot, nesakaj}i da se predade na milicijata pukal <strong>vo</strong> sebe od pu{ka. Vo<br />
drugiot slu~aj ubiecot se obidel da ja ubie s<strong>vo</strong>jata porane{na <strong>vo</strong>nbra~na<br />
`ena, koja se u{te ja sakal iako <strong>vo</strong> me|uvreme sklku~il legalen brak so druga<br />
`ena. Po izvr{enoto dejstvie ispil otrov za gluvci, nio kako i drugite ostanal<br />
<strong>vo</strong> `i<strong>vo</strong>t. Za samoubistvata po izvr{enoto ubist<strong>vo</strong> vidi pove}e kaj Kapamaxija,<br />
str. 118-121.<br />
202<br />
Mo`ebi u{te na ova mesto e interesno da se istakne deka sostojbata<br />
na bitno namalena presmetli<strong>vo</strong>st kaj storitelite na klrivi~nite dela<br />
ubist<strong>vo</strong> e najdena <strong>vo</strong> 11 slu~ai, a od niv samo <strong>vo</strong> tri e koristena kako okolnost<br />
poradi koja na tie lica im e ubla`ena kaznata. Vo drugite osum slu~ai, sostojbata<br />
na bitno namalena presmetli<strong>vo</strong>st bila koristena kako olesnuva~ka<br />
okolnost.<br />
203<br />
Jevti} III, str. 9.<br />
206
Change language