Zoran Sulejmanov - Ubistvata vo Makedonija (p.295)
Studija - Krinminologija
Studija - Krinminologija
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
definira s<strong>vo</strong>ite `i<strong>vo</strong>tni celi. Toj neuspeh e najgolem i najvidliv kaj<br />
storitelite na ubist<strong>vo</strong>to, zatoa {to kaj niv li~nosta na drugiot lesno<br />
se zema kako sredst<strong>vo</strong>, a ne kako cel na nivnite aktivnosti. A deka seto<br />
toa mu odi na {teta ne samo na op{test<strong>vo</strong>to, tuku i na onoj koj go<br />
izbral tak<strong>vo</strong>to povedenie ne treba posebno da se doka`uva.<br />
4. Komplementarnosta na pristapot kon razgleduvawe na kriminalnoto<br />
povedenie na ~ovekot {to rezultira so ubist<strong>vo</strong>, so uni{tuvawe<br />
na drug ~ove~ki `i<strong>vo</strong>t, obvrzuva da se dade odgo<strong>vo</strong>r u{te na edno<br />
pra{awe: {to da se stori so i za ~ovekot {to storil krivi~no delo<br />
ubnist<strong>vo</strong>.<br />
Ne e te{ko da se zabele`i deka odgo<strong>vo</strong>rot na ova pra{awe<br />
treba da se bara na sega{niot stepen na raz<strong>vo</strong>jot na op{test<strong>vo</strong>to, negovata<br />
organizacija, sistemot na vrednosti i odnosi, na~inot na za{titata<br />
od kriminalitetot niz dve sprotivstaveni tezi: prvata,, {to<br />
treba da se stori so liceto {to ubilo drugo lice i obratno proporcionalnata<br />
i duri sprotivstavena {to da se stori za, odnosno <strong>vo</strong> korist<br />
na liceto {to storilo zlostor. Me|utoa, sprotivstavenosta na<br />
ovie dve tezi ne zna~i edn ovremeno i nivna inkompatibilnost ili nemo`nost<br />
da se razgleduvaat <strong>vo</strong> me|useben odnos. Naprotiv, nivnoto<br />
povrzano razgleduvawe e bitna komponenta na metodolo{kiot pristap<br />
i na nastojuvaweto za razbirawe i objasnuvawe na slo`eniot op{testven<br />
fenomen {to go narekuvame kriminalitet, no i za razbirawe i<br />
objasnuvawe na kriminalnata politika, na nejzinite osnovni postulati<br />
od koi taa trgnuva <strong>vo</strong> spre~uvaweto i suzbivaweto na kriminalitetot<br />
<strong>vo</strong>op{to i ubistvata posebno.<br />
Sepak potrebata od sistemati~nost i metodi~nost <strong>vo</strong> izlagaweto<br />
na problemite ni nalaga ovie dve tezi od eden ist problem na opredelen<br />
na~in <strong>vo</strong> nnivnoto razgleduvawe da gi izd<strong>vo</strong>ime. Niz celata istorija<br />
na raz<strong>vo</strong>jot na op{test<strong>vo</strong>to, bez ogled na toa kakva polo`ba zazemal<br />
~ovekot <strong>vo</strong> op{testvenata strukturura, na koj sloj ili klasa pripa|al,<br />
kriminalniot na~in na odzemaweto na `i<strong>vo</strong>tot na drug ~ovek se<br />
smeta za eden od najte{kite zlostorstva. Tokmu zatoa ni edno pravno<br />
organizirano op{test<strong>vo</strong> ni <strong>vo</strong> eden moment ne si go posatavuvalo<br />
pra{aweto za postoeweto od pravno, represivno rea|irawe vrz storitelot<br />
na krivi~noto delo ubist<strong>vo</strong>. ^ovekoviot `i<strong>vo</strong>t kako mera za<br />
site ne{ta pretstavuval i pretstavuva najza{titenoto op{testveno<br />
dobro i kaznata se javuva kako socijalen imperativ na op{testvenata<br />
reakcija vrz storitelite na o<strong>vo</strong>j kriminalen akt. Filozofskoto, idejnoto,<br />
op{testvenoto i pravnoto objasnuvawe za opravdanosta na op{testvenata<br />
reakcija i na~inot na nejzinoto ostvaruvawe se dvi`elo od<br />
prosta i ednostavna odmazda do talionskoto na~elo "oko za oko - zab za<br />
zab" preku <strong>vo</strong>spostavuvaweto na naru{enata ramnote`a so priemana na<br />
smrtnata kazna vrz storitelot na ova krivi~no delo no i vrz idejata za<br />
zastra{uvawe na idnite storiteli preku naso~uvaweto na ~ovekovata<br />
fantazija kon iznao|awe na {to posurovi, posvirepi i pone~ove~ni<br />
27
Change language