Zoran Sulejmanov - Ubistvata vo Makedonija (p.295)
Studija - Krinminologija
Studija - Krinminologija
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
eden, naj~esto e samo drug animalen vid. Posegnuvaweto po sopstveniot<br />
`i<strong>vo</strong>t, a osobeno po tu|iot, ~ove{t<strong>vo</strong>o go ~iini najgolemiot neprijatel<br />
na sebesi. Od tie pri~ini u{te od samiot s<strong>vo</strong>j po~etok, organiziranoto<br />
op{test<strong>vo</strong> smetalo za potrebno da go za{titi ~ovekoviot<br />
`i<strong>vo</strong>t. So ogled na toa {to <strong>vo</strong> site dosega{ni op{testva, pa i <strong>vo</strong> sovremenoto,<br />
ubistvata pretstavuvaat edno od najopasnite krivi~ni dela,<br />
<strong>vo</strong> site krivi~ni zakonici na svetot za niv se predviduvale i se predviduvaat<br />
najstrogi kazni.<br />
<strong>Ubistvata</strong>, vsu{nost, pretstavuvaat sl`oena op{testvena pojava<br />
uslovena od mnogubrojni faktori i okolnosti, koi go nametnuvaat<br />
i interesot za nivno razgleduvawe od krivi~nopraven, kriminalisti-<br />
~ki, kriminolo{ki, penolo{ki, kriminalno politi~ki, psiholo{ki,<br />
psihopatolo{ki, viktimolo{ki i drugi aspekti. Pri {iroko postaven<br />
nau~en interes za ovaa pojava, na{ite pretenzii i nau~en interes<br />
se naso~eni samo kon opredeleni aspekti, pri {to nu`no }e <strong>vo</strong>di smetka<br />
za opasnosta nivnoto pre{iroko tretirawe i mehanicisti~ko spojuvawe<br />
da ne dovede do otstapuvawe od osnovniot predmet i celite na<br />
ovaa tema.<br />
Vo taa smisla krivi~noto pra<strong>vo</strong> i krivi~nopravnata treorija<br />
}e ni poslu`at kako osnova pri definiraweto na poimot na ubistvata<br />
i opredeluvaweto na predmetot na istra`uvaweto, kako i pri razre-<br />
{uvaweto na drugite pra{awa od ovaa tema, povrzani so osvetluvaweto,<br />
pred se, na krivi~nata odgo<strong>vo</strong>rnost i krivi~nopravniot kauzalitet<br />
na ovaa pojava. Ispituvaweto na delata i nivnite storiteli od<br />
krivi~nopraven aspekt preku sobirawe empiriski podatoci i nivna<br />
analiza ima za cel da dade opredelena pretstava i za klasifikacijata<br />
na krivi~nite dela na ubist<strong>vo</strong>, s<strong>vo</strong>jstvata na izvr{itelite pri izvr-<br />
{uvaweto, <strong>vo</strong> koja faza od izvr{uvaweto se nao|alo deloto i sl.<br />
[to se odnesuva do kriminologijata, taa kako nau~na disciplina<br />
ima dve osnovni podra~ja: kriminalna fenomenologija i kriminalna<br />
etiologija. Vrz osnova na snimaweto i objasnuvaweto na sostojbite<br />
od podra~jeto na ubistvata }e se napravi obid tie da se objasnat <strong>vo</strong><br />
nivnata op{testvena uslovenost i povrzanost so drugite pojavi od<br />
op{testveniot `i<strong>vo</strong>t, a toa go nalo`uva baraweto istra`uvaweto da<br />
se naso~i kon verificirawe na postoe~kite i postavuvawe novi hipotezi<br />
za nivnata etiologija kako op{testvena pojava od pove}e aspekti<br />
i utvrduvawe metodi i tehniki <strong>vo</strong> ~ija osnova le`i marksisti~kiot<br />
metod, koj kako osnoven metod i <strong>vo</strong> objasnuvaweto na kriminalnite<br />
pojavi bara {iroko poznavawe na konkretnite istoriski i sociokulturni<br />
priliki i situacii <strong>vo</strong> koi se javuva pojavata.<br />
Ubist<strong>vo</strong>to spa|a <strong>vo</strong> redot na onie krivi~ni dela {to mora da<br />
imaat `rtva. Vo sprotivno nema ni krivi~no delo. Vo toj kontekst<br />
redovno se postavuva problemot na proidonesot na `rtvata <strong>vo</strong> kriminalniot<br />
akt. Toa se i ramkite <strong>vo</strong> koi treba da se pobara odgo<strong>vo</strong>rot dali<br />
ubijcite i `rtvata prethodno se poznavale, kakvi im bile interperso-<br />
34
Change language