Zoran Sulejmanov - Ubistvata vo Makedonija (p.295)
Studija - Krinminologija
Studija - Krinminologija
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
omraza sprema ubiecot i nego<strong>vo</strong>to semejst<strong>vo</strong>, kako i prezir i nivna<br />
otfrlenost od strana na socijalnata sredina, dokolku nivniot roditel<br />
ili ~len na semejst<strong>vo</strong>to se nao|ale <strong>vo</strong> zat<strong>vo</strong>r.<br />
Na site ovie socijalni problemi se nadovrzuvaat i te{kotiite<br />
so koi se sudiraat ubijcite <strong>vo</strong> tekot na izdr`uvaweto na kaznata, podlo`ni<br />
na site zat<strong>vo</strong>rski deprivacii, a osobeno po izleguvaweto od<br />
zat<strong>vo</strong>rot poradi dejst<strong>vo</strong>to na op{testvenata stigmatizacija i site<br />
drugi te{kotii povrzani so na~inot na nivnoto prilagoduvawe i<br />
vklopuvawe <strong>vo</strong> op{testvenite osnosi i procesi.<br />
Najzna~ajniot op{testven problem sepak se sostoi <strong>vo</strong> toa {to<br />
poradi ovie krivi~ni dela go zagubile `i<strong>vo</strong>tot preku 50% mladi lu|e<br />
na <strong>vo</strong>zrast do 35 godini. Na istata <strong>vo</strong>zrast bile i 61,% storiteli koi<br />
{to morale najubaviot del od `i<strong>vo</strong>tot, namesto na sloboda i <strong>vo</strong> semejna<br />
atmosfera, da go minat <strong>vo</strong> izlolacija. Kon seto toa treba da se<br />
dodadat i socijalnite posledici {to nastanuvaat od atmosferata na<br />
strav od odmazda i `iveewe <strong>vo</strong> ku}en prit<strong>vo</strong>r. Spored podatocite od<br />
Republi~kiot sekretarijata za vnatre{ni raboti samo <strong>vo</strong> periodot od<br />
1980-1983 godina na na{e<strong>vo</strong> podra~je <strong>vo</strong> takov strav `iveele okolu 85<br />
lica.<br />
III. MOTIVI NA UBISTVATA<br />
1. VOVEDUVAE VO PROBLEMOT<br />
Opredeluvaweto na motivite na storitelot na krivi~noto delo<br />
kako dinami~ki impulsi na nego<strong>vo</strong>to kriminalno povedenie ima pove-<br />
}ekratno zna~ewe. Nivnoto zna~ewe <strong>vo</strong> sferata na kriminalistikata<br />
obi~no se iscrpuva so nivnata pomo{na uloga pri otkrivaweto na<br />
storitelite na deloto. Od pravilnoto sogleduvawe na motivite <strong>vo</strong><br />
materijalnoto krivi~no pra<strong>vo</strong> zavisi adekvatnoto podveduvawe na<br />
opredeleno op{testveno negativno povedenie pod onaa krivi~nopravna<br />
norma {to najmnogu soodvetstvuva na storenata povreda ili zagrozuvawe<br />
na op{testvenoto dobro, sogleduvaweto na op{testvenata<br />
{tetnost na toa povedenie i pravilnoto odmeruvawe na kaznata. Zaradi<br />
postignuvawe na seto toa <strong>vo</strong> op{tiot del na KZ SFRJ e naglaseno<br />
generalnoto zna~ewe na motivite so nazna~uvawe na nivnata uloga<br />
kako edna od okolnostite za odmeruvawe na kaznata. Isto taka, od posebnite<br />
delovi na republi~kite i pokrainskite krivi~ni zakoni, zakonodvecot<br />
gi predvidel pobudite kako okolnosti od koi zavisi postoeweto<br />
na opredeleno krivi~no delo i kako kvalifikatorni okolnosti<br />
za oddelni osnovni krivi~ni dela so koi se opredeluva nivniot pote-<br />
`ok vid.<br />
Utvrduvaweto na motivite na kriminalnoto povedenie ima s<strong>vo</strong>j<br />
odraz i <strong>vo</strong> kriminologijata. So nivna pomo{ <strong>vo</strong> ovaa nau~na oblast<br />
mo`e da se sogledaat pri~inite i uslovite na kriminalitetot kako<br />
83
Change language