Zoran Sulejmanov - Ubistvata vo Makedonija (p.295)

nijata. Site ovie du{evni sostojbi se doveduvaat vo vrska so kriminalnoto
odnesuvawe. Koga se raboti za ubistvata i nivnoto izvr{uvawe
pak, naj~esto se doveduva vo vrska so {izofrenijata. 211 Od tie pri~ini
najprvin nakratko }e se osvrneme vrz nekoi karakteristiki na ovaa
bolest.
[izofrenijata pretstavuva pomala grupa na te{ki zaboluvawa
od oblasta na funkcionalnite psihozi. 212 Poradi obemot na nejzinata
zastapenost, te{kite promeni vo li~nosta i povedenieto na {izofreni~arite
i te{kotiite na nivnata adaptacija ovaa psihoza se istaknuva
kako mnogu zna~aen i seriozen individualen i op{etstven problem.
213 [to se odnesuva do pri~inite {to ja uslovuvaat, na dene{niov
stepen od razvojot na psihijatrijata ne postoi edinstveno mislewe.
Nekoi avtori, etiogenezata na {izofrenijata ja baraat vo rastrojstvoto
na mozo~noto tkivo, drugi vo disfunkcionalnosta na nervniot
sistem i endokrinite `lezdi, a ne se retki ni onie {to objasnuvaweto
go baraat vo konstitucionalnite i hereditnite faktori. Iako ne se
bez svoja nau~na osnova, dosega{nite izolirani nabquduvawa na ovie
faktori ne ja doka`aa svojata empiriska zasnovanost. Me|utoa, ako se
ostavat na strana nesoglasuvawata po odnos na nejzinoto poteklo, lesno
mo`e da se zabele`i soglasuvaweto okolu simptomite vo vrska so
psihi~kite funkcii na patolo{koto povedenie na licata so ovaa psihoza.
211
Najgolem broj istra`uva~i uka`aa deka udelot na {izofreni~arite
e mnogu viskok kaj ubijcite. Spored Eksner gi ima 1-2% me|u du{evnite
zatvorenici; spored Krezi 1-5%; spored [ipinkovski od 44 ubijci {to gi
pregledal na klinika 17 bile du{evno bolni, a od niv 15 od {izofrenija; spored
Vetsel od 119 ubijci 82 bile du{evno bolni, a od niv 1/3 {izofreni~ari;
Brojler, na primer, smeta deka na{ol enormno golem procent na {izofreni-
~ari me|u ubijcite. Navedeno spored A~imovi} I, str. 48. Linkorn vo edna
bolnica me|u 150 du{evno bolni lica obvineti za ubistvo na{ol 42,6% {izofreni~ari.
Samo na paranoidniot oblik na {izofrenija otpa|ale 25,3%.
Navedeno spored Kapamaxija, str. 106.
212
Terminot {izofrenija vo psihijatriskata literatura za prvpat go
upotrebil Eugen Bleuer. Toj termin pretstavuva kovanica od shizo, {to zna~i
kinewe, rascepuvawe i fren, {to zna~i du{a. Nakratko, so ovoj termin najdobro
se objasnuva su{tinata na ovaa du{evna bolest kako rascep na li~nosta
ili du{evno rastrojstvo.
213
Spored psihijatriskite istra`uvawa se smeta deka {izofrenijata
e najte{ka du{evna bolest koja se javuva kaj 1/4 od stacioniranite du{evno
bolni lica. Se naveduva isto taka, deka 0,8% do 1% od populacijata ima endogeni
predispozicii za ovaa bolest. Vidi: Lopa{i}, R, i dr. str. 207. Spored
Jevti}, na 1.000 lica ima 6-8 {izofreni~ari i toa pove}e `eni odo{to ma`i.
Jevti}, III, str. 196.
209