Zoran Sulejmanov - Ubistvata vo Makedonija (p.295)
Studija - Krinminologija
Studija - Krinminologija
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
ti~ost, netolerantnost, neuramnote`enost i razdrazli<strong>vo</strong>st. Vo nivnite<br />
prete`no impulsivni postapki se ~uvstvuva nepromislenost, otsust<strong>vo</strong><br />
na sovest i bezobyirnost <strong>vo</strong> odnos na mo`nite posledici. Od druga<br />
strana, za ona {to go storile kaj niv postoi sosema slabo ili nikaka<strong>vo</strong><br />
~ust<strong>vo</strong> na odgo<strong>vo</strong>rnost i vina. Zabele`ana e i nesposobnost na ovie<br />
lica za forirawe trajni emocionalni vrski so drugi lica, kako i<br />
izrazena egocentri~nost, samoprecenuvawe i nedostig na opredeleni<br />
celi i planovi. Za niv, isto taka, se veli deka <strong>vo</strong> s<strong>vo</strong>eto odnesuvawe so<br />
okolinata ~esto se razdrazlivi i pre~uvstvitelni na navredi i deka<br />
ottamu mo`at da bidat opasni za okolinata. Od druga strana, nekoi<br />
prihopati se tromi, nesamostojni i sugestibilni taka {to pod tu|o<br />
vlijanie ~esto zapa|aat <strong>vo</strong> kriminal. 197<br />
Ovde nafrlivme samo nekoi od brojnite osobenosti na psihopatite,<br />
koi, so ogled na nivniot negativen predznak, mo`at da imaat<br />
kriminalno zna~ewe. Me|utoa, kako {to <strong>vo</strong> psihijatriskata teorija i<br />
praktika ne postoi op{toprifatena klasifikacija na psihopatite,<br />
taka i <strong>vo</strong> kriminolo{kata teorija ne mo`e da se zboruva za nekoja<br />
"kriminalna tipologija", iako nekoi psihopatski grupi poka`uvaat<br />
pogolema tendencija kon kriminalno povedenie, pa i kon izvr{uvawe<br />
na ubistvata.<br />
So ogled na golemoto krivi~nopravno, kriminolo{ko i penolo{ko<br />
zna~ewe na psihopatiite 198 i nivnoto vlijanie vrz pojavata na<br />
ubistvata se obidovme da izvle~eme opredeleni indikatori i <strong>vo</strong> na-<br />
{eto istra`uvawe. 199<br />
197<br />
Vo literaturata se naveduvaat i niza drugi osobini na psihopatite.<br />
Za nekoi od niv vidi: Milutinovi}, M. op. cit. str. 428.<br />
198<br />
Krivi~nopravnoto zna~ewe na psihopatiite <strong>vo</strong> prv red e vrzano so<br />
sudskopsihijatriskoto ve{ta~ewe na presmetli<strong>vo</strong>sta na licata {to bile <strong>vo</strong><br />
takva sostojba. Vo taa smisla sekoj slu~aj bara posebna analiza {to ne trpi<br />
generzalizcii od tipot na onie so koi se tvrdi deka site psihopati se namaleno<br />
ili bitno namaleno presmetlivi storiteli na krivi~ni dela.<br />
Kriminolo{koto zna~ewe na psihopatiite e povrzano so otkrivaweto<br />
na nivnoto etiolo{ko dejst<strong>vo</strong> <strong>vo</strong> pojavuvaweto na oddelni oblici na kriminalno<br />
odnesuvawe, a penolo{koto zna~ewe e <strong>vo</strong> vrska so te{kotiite {to se<br />
javuvaat pri sproveduvaweto na tretmanot na ovie lica <strong>vo</strong> penitencijarnite<br />
ustanovi.<br />
199<br />
Poradi promenite <strong>vo</strong> s<strong>vo</strong>jstvata na li~nosta, a osobeno <strong>vo</strong> emociite,<br />
~est predmet na interesirawe na brojni kriminlozi bilo sogleduvaweto<br />
na dejst<strong>vo</strong>to na psihopatiite vrz kriminalnoto povedenie na li~nosta. Istra-<br />
`uvaweto {to go sprovel Anerson (Anerson), poka`alo deka kaj izvr{itelite<br />
na opredeleni prestapi procentot na psihopatite se dvi`i i do 31,3%. Halej<br />
i Broner, <strong>vo</strong> s<strong>vo</strong>jata psihijatriska studija <strong>vo</strong> Benton, Wu Haven i Detroit<br />
iznesuvaat podatok deka 91% od prestapnicite poka`ale razni pre~ki, dodeka<br />
<strong>vo</strong> kontrolnata grupa se pojavile samo 13% takvi slu~ai. Vrz osnova na<br />
204
Change language